Menu Item
S sobote na nedeljo bo tudi Slovenijo dosegel polarni zrak. Preverite, kakšne temperature lahko pričakujemo v ponedeljek zjutraj.
Po deževnem in turobnem obdobju nas vreme te dni razvaja. Temperature so se ta teden povzpele tudi čez 20 stopinj Celzija, tudi jutri bo še toplo in sončno.
Že konec tedna pa prihaja sprememba, ko nas bo s sobote na nedeljo dosegel mrzel polarni zrak. Kot so sporočili meteorologi z Agencije RS za okolje (Arso), bo prehod hladne vremenske fronte poleg rahlih padavin s sabo prinesel tudi občutnejšo ohladitev. “V noči na nedeljo nas bo dosegla hladna vremenska fronta. Ponoči se bo v okoli 12 urah v višinah ohladilo za kar 15 stopinj, tako da potem že v nedeljo čez dan pričakujemo precej nizke dnevne temperature za ta čas, verjetno bo med osem in 10 stopinj v notranjosti države,” je pojasnila dežurna meteorologinja Arsa Veronika Hladnik Zakotnik.
“V nedeljo čez dan se bo postopno razjasnilo, pihal pa bo okrepljen severovzhodni veter, na Primorskem zmerna do močna burja. Noč na ponedeljek bo jasna. Veter bo postopoma slabel, ne pa povsod ponehal in ponedeljkovo jutro bo mrzlo,” so na omrežju X zapisali na agenciji za okolje. Najverjetnejši razpon jutranjih temperatur, ki temelji na izračunih več različnih meteoroloških modelov, so po slovenskih regijah prikazali na grafiki.
Kot je razvidno iz objave, se lahko živo srebro v ponedeljek na jugozahodu države spusti do –5 stopinj Celzija. Mrzlo bo tudi na zahodu in na Gorenjskem, in sicer do okoli –4 stopinje Celzija. Na območju Alp lahko pričakujemo še kakšno stopinjo manj. Na vzhodu države bo malenkost toplejše, vendar lahko tudi tam temperature zjutraj padejo pod ledišče.
Vdori hladnega zraka s severa v aprilu in maju niso neobičajni
V ponedeljek bo glede pozebe bolj kritično za bolj zatišne lege, kjer vetra ne bo. Tam so lahko temperature med minus štiri in minus eno stopinjo. Podobne temperature oziroma morda kakšno stopinjo višje, od minus tri do nič stopinj, pa lahko potem pričakujemo tudi v torek, ko sicer vetra ne bo. “Primorska sicer potem v torek očitno ni izključena, sploh kakšna Goriška, kjer bodo temperature tudi v torek lahko kakšno stopinjo pod lediščem,” je dodala meteorologinja. Dnevne temperature pa bodo do srede okoli 10 stopinj, šele v drugi polovici tedna se bo postopno ogrelo, je napovedala.
Vdori hladnega zraka s severa nad naše kraje v aprilu in maju sicer niso neobičajni. Po izkušnjah sta v aprilu v povprečju dva takšna hladnejša prodora hladnega zraka od severa, to pa se lahko pojavi tudi maja, ko pojav povezujemo z ledenimi možmi.
Kmetijska stroka pridelovalce v zadnjih dneh opozarja na možne preventivne ukrepe ob nevarnosti pozebe. “Teoretično lahko vse temperature pod minus eno stopinjo Celzija pri cvetočih rastlinah in minus stopinjo in pol pri še zaprtih cvetovih povzročijo poškodbe plodičev oziroma cvetov ali mladih poganjkov pri jagodičju,” so v četrtek opozorili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Zato so strokovnjaki iz javne službe kmetijskega svetovanja in fakultet pripravili tehnološka navodila in predloge ukrepov za povečanje odpornosti sadnih rastlin na nizke temperature in zmanjšanje posledic pozebe. Ob tem poudarjajo, da je poškodovanost rastlin v prvi vrsti odvisna od sadne vrste, sorte, njenega razvojnega stadija in trajanja obdobja nizkih temperatur.
“Večina pridelovalcev nima možnosti uporabe aktivne zaščite proti spomladanski pozebi, ki je pogojena s strokovno in pravočasno uporaba oroševalnega sistema, lahko pa z nekaterimi ukrepi vendarle vplivajo na zmanjšanje škode, ki bi jo spomladanska pozeba povzročila,” so navedli.
Med ukrepe spadajo med drugim mulčenje travne ruše, da se uniči večino listne mase, s čimer so izgube toplote s transpiracijo čim manjše. “Najbolj ugoden vpliv proti pozebi imajo gola tla, ki pa morajo biti kompaktna in vlažna,” so navedli. Svetujejo tudi uporabo vetrnic, s katerimi v jutranjih urah, ko je izhlapevanje največje, mešamo toplejši zrak iz višjih plasti in tako zvišamo nizke temperature v okolici krošenj.
Širše znan ukrep je tudi zadimljenje oz. kurjenje ob robovih parcel in kurjenje znotraj nasadov, kar prav tako zviša nizke temperature. Ogljikov dioksid, ki se sprošča pri gorenju, pomaga pri učinku “lokalne tople grede”, vodna para, ki se sprošča, pa ustvari meglo, ki zmanjša radiacijsko ohlajanje zraka, pojasnjuje stroka.
Med možnimi ukrepi so tudi uporaba parafinskih sveč, zaščitnih folij in koprenastih zastirk ter zapiranje tunelov v primeru sončnega vremena v poznopopoldanskih urah, ob oblačnem vremenu pa že prej. Ministrstvo vsem pridelovalcem priporoča tudi, da spremljajo ažurne informacije o vremenu na spletnih straneh Arsa ter dodatna priporočila stroke.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje