Menu Item
Potem ko so na Univerzi v Ljubljani zavrnili zahtevo N1, da nam razkrijejo načrtovane in realizirane stroške kabineta rektorja, so na svoji spletni strani izpostavili, da zagovarjajo najvišja načela preglednosti in etičnosti poslovanja. Toda pravni strokovnjaki, s katerimi smo govorili, so prepričani, da je za nadzor nad porabo proračunskega denarja nujna javnost podatkov in da bi jih torej univerza morala razkriti.
Kot smo poročali, je Univerza v Ljubljani (UL) zavrnila zahtevo N1, da nam razkrije načrtovane in realizirane stroške kabineta rektorja od leta 2019 do vključno leta 2024. Želeli smo namreč preveriti domneve o zapravljivosti rektorja Gregorja Majdiča in nekatere navedbe, da je rektorat v njegovem mandatu bistveno presegel načrtovane stroške.
Zahtevo za posredovanje dokumentov smo vložili po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ). Univerza se je pri zavrnitvi naše zahteve sklicevala na določilo ZDIJZ, da se dostop do informacije lahko zavrne, če gre za podatek “iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa”.
Zapisali so, da gre pri zneskih načrtovanih stroškov rektorjevega kabineta za interni dokument, iz katerega izhaja način dela organa in tudi notranja politika načrtovanja stroškov. “Z zavrnitvijo se torej varuje notranje razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost,” so navedli pri UL. Dodali so, da bi razkritje dokumenta pomenilo resno oviro za nadaljnje delo organa oziroma bi bilo to po kvaliteti slabše, kot če do razkritja ne bi prišlo.
“Interni” dokumenti
Pri utemeljitvi, zakaj ne nameravajo razkriti realizacije stroškov, so na univerzi zapisali, da je stroškovno računovodstvo namenjeno internemu vodenju financ in odločanju. “Tako kot je znesek načrtovanih stroškov kabineta rektorja UL interni dokument, je tudi znesek realiziranih stroškov kabineta rektorja UL dokument, namenjen internemu vodenju financ. Skladno s tem ga organ ni zavezan posredovati prosilki,” so dodali.
V obrazložitvi so tudi večkrat izpostavili, da podatki od leta 2019 do leta 2024, za katere smo zaprosili, zaradi “spreminjanja organizacijske strukture zajemanja stroškov” in prehoda na nov informacijski sistem leta 2020, niso primerljivi. Objava teh podatkov bi po navedbah univerze lahko privedla “do napačnega razumevanja, kar bi negativno vplivalo na zaupanje javnosti in drugih deležnikov v poslovanju UL, s čimer bi organu nastala škoda”.
Omenjena stališča univerza navaja tudi v odzivu, ki ga je na naš članek včeraj objavila na svoji spletni strani. Ob tem so zagotovili, da zagovarjajo “najvišja načela preglednosti in etičnosti poslovanja”.
Da se na univerzi vendarle zavedajo problematičnosti svojega ravnanja, pa je mogoče razbrati iz njihove navedbe, da “so finančni načrti interni dokumenti posameznih služb, natančnost načrtovanja pa je odvisna od natančnosti osebe, ki vodi posamezno službo in je zadolžena tako za pripravo načrta kot potrjevanje računov”. Ob tem so s prstom pokazali na osebo, “ki je kabinet rektorja vodila v letu 2022 in ni več zaposlena na Univerzi v Ljubljani”.
A je bila ta oseba po naših informacijah na UL le dobro leto dni in za finančno poslovanje ni imela pooblastil.
Odvetnik Zajc: Podcenjujoč odnos do javnosti
O tem, ali je zavrnitev naše zahteve za posredovanje dokumentov utemeljena, smo povprašali odvetnika Boruta Zajca, strokovnjaka za pravo komuniciranja.
Uvodoma je pojasnil določilo zakona o dostopu do informacij javnega značaja, na katerem temelji zavrnitev, torej kaj pomeni “podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa”.
Pri tem se je naslonil na razlago Informacijskega pooblaščenca v odločbi iz marca letos. Izhajajoč iz nje Zajc ocenjuje, da pri finančnem načrtu in njegovi realizaciji ne gre za izjemo po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, na katero se sklicuje UL. “Pri finančnem načrtu ne gre za notranje delovanje organa (v smislu pravno uveljavljene definicije), pač pa za način upravljanja z javnimi sredstvi,” je poudaril odvetnik.
Izpostavil je še, da podatki o porabi javnih sredstev tudi glede na sodno prakso ne morejo biti obravnavani kot izjema v smislu ‘notranjega delovanja organa’. Pri tem je spomnil na sodbo, v kateri je upravno sodišče leta 2022 navedlo, da je – ker gre za podatke o porabi javnih sredstev – povsem nerelevantno, ali so podani elementi izjeme v zvezi z notranjim delovanjem organa po ZDIJZ. “Celo če bi bili ti elementi podani, bi bilo treba podatke še vedno razkriti,” je navedlo upravno sodišče.
Četudi bi šlo za ‘notranje delovanje organa’, pa bi morala zavrnitev posredovanja zahtevanih dokumentov po Zajčevih navedbah prestati tudi tako imenovani škodni test. “Ni že vsaka škoda dovolj, da bi se javnosti lahko odreklo pravico do zavrnitve informacije javnega značaja,” je poudaril. Pri tem je izpostavil navedbe Informacijskega pooblaščenca o škodnem testu v že omenjeni odločbi, iz katere izhaja, da se dostop do informacije zavrne le v primeru, če bi bila škoda, ki bi nastala organu zaradi motenj pri delovanju, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. “Tega pa organ v odločbi ni z ničimer izkazal,” je dodal Zajc.
Izpostavil je še, da je Univerza v Ljubljani leta 2015 zavrnila dostop do informacij javnega značaja v zvezi z interno revizijo, ki jo je naredila na eni izmed fakultet, a je informacijski pooblaščenec odločil, da je informacije dolžna posredovati. Kot je poudaril odvetnik, pa so bile tiste informacije bolj interne od teh, ki smo jih želeli na N1.
“Univerza v Ljubljani bi zahtevane podatke morala posredovati,” je prepričan Borut Zajc. Po njegovih navedbah je javnost podatkov o uporabi proračunskega denarja temeljnega pomena za nadzor nad njegovo porabo.
Poudaril je tudi, da se je univerza v odločbi namesto izkazovanja škode posvetila oceni, da javnost ni sposobna pravilno interpretirati podatkov. To po mnenju odvetnika presega pristojnosti univerze in izkazuje “absolutno neprimeren in podcenjujoč odnos do javnosti, ki sredstva zagotavlja”.
Da bi morala univerza zastopati visoka načela demokratičnosti in preglednosti, je prepričan tudi pravnik in nekdanji državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Gorazd Perenič. Prav tako ga je razočaralo dejstvo, da univerza v svojem izgovarjanju prostodušno prizna, da je prešla na nov sistem računovodstva, ki ji ne omogoča niti osnovne primerjalne analize. “Ali univerza, v katero ne nazadnje sodijo tudi članice z vrhunskimi znanstveniki s področja ekonomije in informatike, res ne zna bolje načrtovati sistemov? Se ji res zdi primerno s takšnimi izgovori krniti ugled svojih znanstvenikov ali pa je rektoratu v tem trenutku pomemben pač samo trenutni rektor?” se je vprašal Perenič.
POSEBNI VIDEO: “Tokratni izbruh je bil najbolj grob”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje