Od novembra 2024 velja v Sloveniji prenovljen sistem obračunavanja omrežnine za električno energijo. Največja sprememba je uvedba sezonsko in časovno prilagojenih tarif, ki so v zimskih mesecih (od novembra do marca) razdeljene na različne časovne bloke z različnimi višinami tarif. Te se spreminjajo glede na sezono, dan v tednu in uro dneva. Čez dan se po urah izmenjujejo trije časovni bloki:
- nizka tarifa (22.00 -6.00)
- srednja tarifa (6.00 -7.00 ; 14.00-16.00 ; 20.00-22.00)
- višja tarifa (7.00 -14.00 ; 16.00-20.00)
Sprva je bilo pričakovano, da bo novi sistem močno povišal stroške elektrike v zimskem času, ko so cene tarif najvišje. Praksa v prvih analizah kaže, da stroški omrežnine niso nujno višji kot prej – ključna postavka je količina porabe v najdražjem dnevnem časovnem bloku (med 7.–14. in 16.–20. uro).
MIT: Ogrevanje s toplotno črpalko se zaradi dražje omrežnine več ne splača? Ne drži!
V zadnjem času se širi napačno prepričanje, da se ogrevanje s toplotno črpalko zaradi višjih tarif omrežnine ne izplača več.
Na splošno opažamo, da se je javnost osredotočila predvsem na višje tarife časovnih blokov za obračunsko moč, še posebej na prvi blok, ki je v primerjavi z ostalimi resnično nerazumno visok. Pri tem pa mnogi pozabljajo, da tako kot prej, tudi zdaj plačujemo omrežnino na porabljeno energijo. Ta pa je – v primerjavi s prejšnjim sistemom obračunavanja – ugodnejša.
Za lažjo predstavo vam predstavljamo izračun stroškov za omrežnino (obračunska moč + po porabi) za šest ogrevalnih mesecev – od oktobra do konca marca. Treba je poudariti, da so meseci november, december, januar in februar obračunani po tarifah višje sezone, medtem ko sta oktober in marec uvrščena v nižjo sezono.
Natančne tarifne postavke obračunavanje omrežnine in časovne bloke lahko preverite v članku Obračunavanje omrežnine po novem.
V izračunu smo upoštevali izključno porabo električne energije za ogrevanje, brez porabe za gospodinjstvo, 5000 kWh porabe elektrike v omenjenih mesecih. Za čim bolj realno primerjavo smo tako pri starem kot pri novem sistemu obračunavanja upoštevali obračunsko moč 7 kW (pri novem sistemu obračuna za vse časovne bloke).
OMREŽNINA PO STAREM OBRAČUNU
količina | cena EUR | Znesek EUR | Znesek 6 mesecev EUR | |
OMREŽNINA ZA OBRAČUNSKO MOČ | 7 kW | 0,77417 | 5,42 | 32,52 |
OMREŽNINA PO PORABLJENI ENERGIJI | 5000 kWh | 0,03973 | 198,65 | 198,65 |
SKUPAJ | 231,17 | |||
z DDV | 282,02 |
OMREŽNINA PO NOVEM OBRAČUNU
Ogrevalni meseci | Količina | Znesek EUR | |
OMREŽNINA ZA OBRAČUNSKO MOČ | oktober | 7 kW | 7,55 |
november | 7 kW | 31,51 | |
december | 7 kW | 31,51 | |
januar | 7 kW | 31,51 | |
februar | 7 kW | 31,51 | |
marec | 7 kW | 7,55 | |
OMREŽNINA PO PORABLJENI ENERGIJI | oktober | 500 kWh | 9,19 |
november | 1000 kWh | 18,96 | |
december | 1000 kWh | 18,96 | |
januar | 1000 kWh | 18,96 | |
februar | 1000 kWh | 18,96 | |
marec | 500 kWh | 9,19 | |
SKUPAJ | 235,38 | ||
z DDV | 287,17 |
Natančen izračun torej pokaže, da se skupni strošek omrežnine pri 7 kW obračunske moči in porabi 5000 kWh v mesecih ogrevanja v primerjavi s prejšnjim načinom obračunavanja skorajda ni spremenil.
Kot je razvidno iz spodnje tabele, se je strošek omrežnine za obračunsko moč po novem obračunavanju v zimskih mesecih občutno povišal, medtem ko se je strošek omrežnine za porabljeno energijo znižal. Končni znesek, ki zanima uporabnike toplotnih črpalk, ostaja skoraj nespremenjen.
Stari obračun | Novi obračun | |
Omrežnina za obračunsko moč | 39,67 EUR | 172,21 EUR |
Omrežnina po porabljeni energiji | 242,35 EUR | 114,96 EUR |
SKUPAJ | 282,02 EUR | 287,17 EUR |
Obračunavanje omrežnine po novi metodologiji torej nima omembe vrednega vpliva na končni strošek ogrevanja s toplotno črpalko. Razliko bodo občutili predvsem uporabniki električnih ogrevalnih sistemov, kot so električne peči, električni radiatorji in IR paneli.
Pri ogrevanju s temi sistemi je v preteklosti, v zimskih obdobjih, pogosto prišlo do močnega preseganja obračunske moči, vendar to ni bilo dodatno zaračunano. Pri novem sistemu merjenja in obračunavanja pa bo obračunska moč zaračunana po najvišji doseženi 15-minutni porabi.
Strošek omrežnine je skoraj enak kot prej, podražila pa se je elektrika
Omrežnina torej nikakor ni razlog, da se ogrevanje s toplotno črpalko ne bi več izplačalo. Res pa je, da se je z 1. marcem, zaradi ukinitve regulacije cen električne energije, ta zvišala za približno 30 odstotkov.
Končna cena električne energije, dobavljene za gospodinjstva, z vsemi prispevki, vključno z omrežnino in DDV-jem, se trenutno giblje okoli 0,20 evra za kilovatno uro.
Je ogrevanje s toplotno črpalko še vedno konkurenčno ostalim ogrevalnim sistemom?
Z našim spletnim orodjem, kalkulatorjem Oceni prihranek energije, smo strošek ogrevanja s toplotno črpalko primerjali z drugimi sistemi ogrevanja. Za primer smo uporabili porabo 5000 kWh električne energije s toplotno črpalko zrak-voda in upoštevali sorazmerno porabo drugih energentov ali ogrevalnih sistemov.
PORABA ENERGENTA | STROŠEK OGREVANJA | |
TOPLOTNA ČRPALKA ZRAK VODA (COP 3,5) | 5000 kWh | 1000 EUR |
GEOTERMALNA TOPLOTNA ČRPALKA (COP 5) | 3500 kWh | 700 EUR |
UPLINJEVALNI KOTEL NA DRVA | 8 m3 | 810 EUR |
PEČ NA PELETE | 3800 kg | 1280 EUR |
PLINSKI KONDENZACIJSKI KOTEL | 15000 kWh | 1377 EUR |
KURILNO OLJE | 1800 l | 2168 EUR |
ELEKTRIČNO OGREVANJE (IR paneli, el. peč, el. radiatorji) | 15000 kWh | 3000 EUR |
Primerjava pokaže, da je najcenejše ogrevanje z geotermalno toplotno črpalko, sledi uplinjevalni kotel na drva, toplotna črpalka zrak-voda, peč na pelete, zemeljski plin, kurilno olje, najdražje pa je ogrevanje z električnimi pečmi, el. radiatorji in IR paneli.
Prednosti ogrevanja s toplotno črpalko:
- S pametno regulacijo in delovanjem izven vršnih tarif lahko strošek znižamo tudi do 20–25 %.
- Geotermalna toplotna črpalka (voda-voda ali zemlja-voda) , lahko porabi še tretjino manj energije kot pri zračna izvedba, saj izkoriščamo stabilno toploto iz zemlje.
- Ogrevanje s toplotno črpalko ne zahteva dela, kurjenja, čiščenja pepela , prav tako ni stroškov za dimnik (čiščenje, letni pregled). Pri novogradnjah pa ni potrebe po izgradnji dimnika, kar lahko pomeni prihranek do 1500 € že v izhodišču.
- Za nakup toplotne črpalke lahko izkoristite subvencije Eko sklada. Nepovratna sredstva za toplotne črpalke so na voljo v okviru Javnega poziva 114SUB-OB24.
Na podlagi izračunov in primerjav z drugimi alternativami lahko zanesljivo trdimo, da je toplotna črpalka še vedno najbolj udobna, varčna in dolgoročno smiselna izbira za ogrevanje.
Pametna strategija: Kako znižati stroške ogrevanja s toplotno črpalko (zrak-voda)?
Časovno ustrezno delovanje
Večina sodobnih toplotnih črpalk omogoča nastavitev urnikov delovanja. Smiselno je, da ogrevanje prostorov in pripravo sanitarne vode načrtujemo izven obdobij z visokimi tarifami, zlasti ponoči (v času nizke tarife) ali sredi dneva (če imate nameščeno sončno elektrarno). S premišljeno nastavitvijo toplotne črpalke in drugih električnih naprav si lahko dodatno znižamo strošek omrežnine, kar v prejšnjem načinu obračunavanja ni bilo mogoče.
Toplotni zalogovnik (bojler) kot rešitev za “skladiščenje toplote”
Shranjevanje tople vode čez noč in uporaba čez dan je izjemno učinkovit način za zmanjšanje porabe električne energije v vršnih urah. Investicija v baterijski hranilnik se hitro povrne.
Uporaba pametnih regulatorjev in termostatov
Ti sistemi dejansko prilagajajo delovanje glede na ceno elektrike in časovne razmere ter s tem optimizirajo delovanje naprave.
Izogibanje hkratni uporabi večjih porabnikov
Delovanje toplotne črpalke uskladite z uporabo drugih naprav (npr. pralni ali sušilni stroj), da ne presežete priključne moči in s tem ne povečate stroškov omrežnine.
Dodatna priložnost za prihranek: Sončna elektrarna s hranilnikom
Ena najbolj racionalnih dolgoročnih rešitev za znižanje stroškov za elektriko je investicija v samooskrbno sončno elektrarno z baterijskim hranilnikom .
Prednosti:
- Elektrika, proizvedena iz sončne elektrarne podnevi, ko veljajo najdražje tarife, je brezplačna. Viški energije se shranjujejo in uporabljajo zvečer ali takrat, ko je osončenost manjša.
- S sončno elektrarno in hranilnikom zmanjšamo obremenitev omrežja in si posledično znižamo stroške omrežnine.
- Letna samooskrba lahko doseže približno 70 %, kar pomeni precej nižji račun za elektriko. Za primerjavo: če je letna poraba električne energije 10.000 kWh, znaša strošek za elektriko 2.000 evrov. S sončno elektrarno in baterijskim hranilnikom privarčujemo 70 %, torej 7.000 kWh električne energije, kar v denarju pomeni 1.400 evrov letnega prihranka.
Ob trenutno visokih subvencijah za sončne elektrarne s hranilniki investicija za gospodinjstvo z letno porabo okrog 10 MWh električne energije po odbiti subvenciji znaša približno 10.000 evrov. To pomeni, da se investicija povrne v manj kot osmih letih. Glede na nove pogoje je izračun povračilne dobe investicije celo ugodnejši kot pred leti. Subvencije za sončne elektrarne in hranilnike po novem razpisuje Borzenov center za podpore.
Kombinacija toplotna črpalka in sončna elektrarna omogoča visoko energetsko neodvisnost. Z naložbo si ustvarite udobno, avtomatizirano in daljnoročno stroškovno optimizirano ogrevanje doma.
Ogrevajte varčno, brez dela in brez skrbi
Torej, brez skrbi, ne glede na novi sistem obračunavanja omrežnine, toplotna črpalka ostaja najbolj smiselna izbira za ogrevanje – še posebej v kombinaciji z dobro izolirano stavbo, nastavitvami in pametno regulacijo. Če dodate še sončno elektrarno z baterijo, se vam odpre pot do skoraj popolne energetske samozadostnosti.
Vas zanimajo cene najboljših ponudnikov toplotnih črpalk? Izpolnite kontaktni obrazec.
"*" indicates required fields