Menu Item
SDS je v državni zbor danes vložila zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o zakonu o dodatku za izjemne dosežke umetnikov, podprto z več kot 47.000 podpisi volilcev. Prvopodpisani pod pobudo, poslanec SDS Andrej Hoivik je prepričan, da bodo na referendumu, za katerega pričakujejo, da bo v maju, zbrali potrebnih več kot 340.000 glasov proti. Opozicijska NSi se bo po besedah poslanke Ive Dimic vključila v referendumsko kampanjo, medtem ko Demokrati po navedbah Anžeta Logarja v njej ne bodo sodelovali.
Podporniki referenduma so se danes v državni zbor (DZ) podali s škatlami s potrebnimi podpisi, na katerih so zapisali geslo Ljudstvu drobiž, izbrancem prestiž.
Uveljavitvi zakona v SDS nasprotujejo, ker menijo, da prinaša privilegije peščici “kvaziumetnikom”, kot se je izrazil poslanec SDS Andrej Hoivik. Po njegovih besedah bo to referendum o tem, v kakšni državi želimo živeti, zato vidi udeležbo na referendumu kot državljansko dolžnost.
Poslanka Karmen Furman je ob tem opozorila na nizke pokojnine. Po njeni oceni je tako že zbranih 47.000 podpisov “signal vladi, da je dovolj norčevanja iz ljudi, da je dovolj sprejemanja krivičnih zakonov, zaradi katerih ljudje danes v Sloveniji vse slabše živijo”. Po njenih besedah imamo namreč več kot 58 odstotkov upokojencev s pokojnino, nižjo od praga tveganja revščine.
Obregnila se je ob predlog nove pokojninske reforme, ki bo po njenem mnenju “še ostreje zarezala v pokojnine bodočih upokojencev” v pokojnine. “Hvalijo se, da bodo uzakonili božičnico vsem upokojencem, ampak ta božičnica bo komaj zadostovala za pokritje vseh davkov in prispevkov, ki jih je uzakonila ta vlada,” je dejala.
NSi se bo vključila v referendumsko kampanjo, Demokrati ne
NSi se bo po besedah poslanke Ive Dimic vključila v referendumsko kampanjo. Zakon po oceni Dimic dviguje ogromno prahu, ministrica za kulturo Asta Vrečko je v tem času “korak zastavila v napačno smer”, saj se mnogo upokojencev bori za preživetje. “V NSi pričakujemo, da bodo ljudje na referendumu pokazali, kaj si o tem zakonu mislijo,” je dejala.
Zakon oziroma kriteriji za dodeljevanje teh dodatkov so po mnenju Dimic neprimerni, ker izpuščajo nekatere umetnike, predvsem tiste, ki delujejo na področju filmske produkcije. “S tega vidika je dejansko zakon res narejen samo za peščico, ki si jo je zamislila ministrica za kulturo,” je pristavila. Meni, da so stvari na področju športa dobro zastavljene in pregledne. “Vemo, kdo si zasluži največje priznanje in tudi dodatke,” je dejala. Če bi ministrica za kulturo k dodatkom na področju kulture pristopila na enak način, bi bil zakon bolje sprejet, je prepričana.
“Vsak referendum je na nek način test tudi za koalicijo ali za opozicijo, kakor se vzame,” je odgovorila na vprašanje o tem, ali bi izid referenduma utegnil imeti politične posledice. Referendumi so po njeni oceni najvišja oblika demokracije, saj ljudje odločajo, kakšno državo želijo imeti, “navsezadnje tudi pokojnine”.
Predsednik stranke Demokrati in nepovezani poslanec Anže Logar pa je zapisal, da Demokrati ne podpirajo zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke v kulturi zaradi več razlogov, med drugim tudi zaradi avtomatizma pri podeljevanju nagrad. “Kot razvojna stranka bomo v naslednjem mandatu našli ustreznejšo rešitev za nagrajevanje uspešnih kulturnikov,” je dodal. V referendumski kampanji Demokrati po njegovih besedah ne bodo sodelovali.
Državni zbor ima sedem dni časa, da z odlokom razpiše referendum
Zakon, ki ga je po vetu DS DZ vnovič potrdil konec januarja, sicer ureja pravico do omenjenega dodatka ter določa pogoje za njegovo priznanje. Med upravičence do nagrade uvršča prejemnike Prešernove nagrade, ki jo lahko podelijo največ dvema umetnikoma na leto, nagrade Prešernovega sklada ali državnega odlikovanja ter vsaj še ene od več kot 20 nagrad. Med temi je več kot deset takšnih, ki nagrajujejo življenjsko delo ali zaokrožen umetniški opus.
V SDS so zbiranje podpisov za razpis zakonodajnega referenduma začeli 20. februarja, 35-dnevni rok za zbiranje podpisov pa se je iztekel minulo sredo. Za razpis referenduma mora sicer pobudnik zbrati najmanj 40.000 podpisov volilcev, iz SDS pa so še pred iztekom roka sporočili, da jim je uspelo zbrati že nekaj več kot 47.000 podpisov.
DZ ima zdaj sedem dni časa, da z odlokom razpiše referendum. Od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja skladno z referendumsko zakonodajo ne sme preteči manj kakor 30 dni in ne več kakor leto dni. Glede na ta določila v SDS referendumsko glasovanje pričakujejo na eno izmed nedelj v maju. DZ lahko za dan glasovanja določi tudi datum, do katerega preteče več kot 45 dni od dneva razpisa referenduma, a mora to izglasovati dvotretjinska večina navzočih poslancev.
V tem mandatu je bilo sicer doslej izvedenih že šest referendumov, od tega leta 2022 trije zakonodajni, lani pa trije posvetovalni referendumi.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje