Po objavi na družbenem omrežju Truth Social je ameriški predsednik Donald Trump odzive na napoved novih carin komentiral tudi pred kamerami. "Mislim, da gre zelo dobro. Šlo je za operacijo, kot je operacija pacienta, in to je velika stvar. Rekel sem, da bo točno tako, kot je," je Trump odgovarjal na vprašanja novinarjev, ki so ga spraševali o padcih na borzi.

"Trgi bodo doživeli razcvet, delnice bodo doživele razcvet, država bo doživela razcvet. Preostali svet pa si želi videti, ali obstaja kakršen koli način, da sklenejo dogovor," je še dejal po poročanji Reutersa.

Številni opazovalci v ZDA so ugotovili, da je vlada ameriškega predsednika Donalda Trumpa pri uvedbi carin uporabila neobičajno metodologijo, ki med drugim upošteva le primanjkljaj v blagovni menjavi, ne pa tudi ameriškega presežka v trgovini s storitvami, poroča ameriška televizija CNBC. 

Novinar James Surowiecki trdi, da predsednikove carine slonijo na poenostavljeni formuli, ki trgovinski primanjkljaj ZDA s posamezno državo deli z njenim izvozom v ZDA. "V bistvu so za vsako državo vzeli naš trgovinski primanjkljaj z njo in ga delili z izvozom te države k nam. Tako imamo z Indonezijo 17,9 milijarde dolarjev trgovinskega primanjkljaja, kar so delili z 28 milijardami dolarjev vrednega indonezijskega izvoza v ZDA in prišli do številke 64 odstotkov, kar je po Trumpovih trditvah carinska stopnja, ki nam jo zaračunava Indonezija. Kakšen izjemen nesmisel," je na družbenem omrežju X zapisal Surowiecki.

Namestnica tiskovne predstavnice Bele hiše Kush Desia je tej trditvi oporekala in navedla sporočilo za javnost Urada ameriškega trgovinskega predstavnika (USTR), v katerem je navedeno, da se carinske stopnje opirajo na osnovni pristop, in navedla matematično formulo. Surowiecki je odgovoril, da je to ista formula, ki jo je oblikoval sam. "Obenem pa je vlada uvedla 10-odstotne carine tudi proti državam, s katerimi imamo presežek," je opozoril.

Ameriški mediji pa opozarjajo tudi na dejstvo, da bodo carine med drugim veljale za ozemlja v Tihem oceanu, ki so brez prebivalcev.

Napovedana uvedba carin na večino uvoza blaga v ZDA bi lahko povzročila zmanjšanje obsega svetovne trgovine z blagom v letošnjem letu za en odstotek, je danes opozorila generalna sekretarka Svetovne trgovinske organizacije (WTO) Ngozi Okonjo-Iweala. "Dogodki se hitro odvijajo, naše prve ocene pa kažejo, da bi ti ukrepi, skupaj s tistimi, ki so bili uvedeni od začetka leta, lahko pripeljali do tega, da bi se obseg svetovne trgovine z blagom v letošnjem letu zmanjšal za en odstotek," je zapis generalne sekretarke WTO povzela francoska tiskovna agencija AFP. Ta ocena je za štiri odstotne točke slabša od dosedanjih ocen WTO, je povedala Okonjo-Iweala.

Člane WTO je zato pozvala, naj odgovorno obvladujejo napetosti, do katerih je prišlo zaradi ameriških ukrepov. "Zelo sem zaskrbljena zaradi trenutnega stanja in možnosti stopnjevanja v carinsko vojno s ciklom povračilnih ukrepov, ki vodijo v nadaljnje zmanjšanje trgovine," je zapisala Okonjo-Iweala.

Kanadski premier Mark Carney je danes napovedal, da bodo uvedli 25-odstotne carine na uvoz določenih avtomobilov iz ZDA, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Carine bodo veljale za vse avtomobile, ki niso pokriti s sporazumom o prosti trgovini med ZDA, Kanado in Mehiko (USMCA). Carney je ocenil, da bo Trumpova trgovinska vojna zlomila svetovno gospodarstvo. "Sistema svetovne trgovine, zasidranega v ZDA, na katerega se je Kanada zanašala od konca druge svetovne vojne ... je konec," je še dejal kanadski premier.

"Osemdesetletnega obdobja, ko so ZDA prevzele vodilno vlogo v svetovnem gospodarstvu, oblikovale zavezništva, ki so temeljila na zaupanju in medsebojnem spoštovanju ter se zavzemale za prosto in odprto izmenjavo blaga in storitev, je konec," je dodal in razvoj dogodkov označil za tragedijo.

Vlada bo preučila vpliv novih ameriških carin na slovensko gospodarstvo in nato oblikovala stališče za sprejetje skupnih ukrepov na ravni EU, je napovedal gospodarski minister Matjaž Han. Pri tem poudarja, da je treba odločitve sprejemati premišljeno in da je potreben čim bolj enoten odgovor na ravni EU. Naklonjen je tudi pogajanjem.

Več v novici: Minister Han: Nobene poteze ne smemo potegniti prehitro

Nafta se je zaradi zaskrbljenosti, da bo gospodarska recesija zmanjšala povpraševanje, močno pocenila. Za 159-litrski sod teksaške nafte, ki bo dobavljena maja, je bilo treba na borzi v New Yorku popoldne po evropskem času odšteti 66,34 dolarja, kar je 5,37 dolarja manj kot v sredo. V Londonu so se junijske terminske pogodbe za severnomorsko nafto brent doslej pocenile za 5,11 dolarja na 69,84 dolarja.

Na drugi strani pa je zlato, ki v negotovih časih velja za varno naložbo, zabeležil novo rekordno vrednost. Danes je bilo za 31,1-gramsko unčo treba odšteti 3167,84 dolarja, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.

Francoski predsednik Emmanuel Macron se v Franciji že sestaja s predstavniki industrij, s katerimi razpravlja o tem, kako najbolje zaščititi francosko gospodarstvo po uvedbi ameriških carin. Uvodoma je dejal, da je Trumpova poteza “brutalna in neutemeljena”, ter izrazil zaskrbljenost zaradi “ogromnega” vpliva carin na Francijo in njena čezmorska ozemlja ter širše na Evropo.

Več v članku: Macron: Ameriške carine so “brutalne”. Bruselj njihove posledice še analizira

Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je dejala, da dialog in sodelovanje z ZDA še vedno potekata. Dodala je, da je izključitev Mehike iz vzajemnih carin, ki jih je Trump napovedal v sredo, dobra za Mehiko.

Mehiški minister za gospodarstvo Marcelo Ebrard je kot velik dosežek označil ugodnejšo carinsko obravnavo Mehike za blago iz pogodbe USMCA. Po poročanji Reutersa je dodal, da je cilj Mehike v naslednjih 40 dneh doseči najboljše možne trgovinske pogoje.

Kaj so carine? Zakaj jih ZDA uvajajo? Kaj skuša doseči Donald Trump? Kaj to pomeni za slovenska podjetja in naše denarnice? Na ključna vprašanja odgovarja Kaja Stepančič, novinarka Frobes Slovenija.

Delniški indeksi na newyorških borzah so nov trgovalni dan po Trumpovi napovedi carin začeli s krepkimi padci. Industrijski indeks Dow Jones je bil 30 minut po odprtju trga na 2,88 odstotka nižji ravni kot ob koncu trgovanja v sredo. Širši indeks S&P 500 je izgubljal 3,27 odstotka, tehnološki indeks Nasdaq pa je beležil 4,37-odstotni padec.

Na evropskih borzah prav tako prevladuje negativno razpoloženje. Indeks najpomembnejših podjetij Eurostoxx 50 je bil okoli 16. ure za 2,94 odstotka pod izhodiščem, frankfurtski DAX je izgubljal 2,10 odstotka, londonski FTSE 100 pa 1,35 odstotka. Pariški CAC 40 je bil 2,96 odstotka v minusu. 

Vzdušje na Ljubljanski borzi je bilo podobno kot drugje po svetu. Indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP je padel za 2,08 odstotka na 1960,99 točke, potem ko so se pocenili vsi blue chipi. Borzni posredniki so ustvarili za 3,5 milijona evrov prometa, od tega 1,6 milijona evrov z delnicami NLB.

Tudi azijske borze so dan sklenile v rdečem. Tokijski indeks Nikkei 225 je potonil za 2,77 odstotka. Šanghajski osrednji indeks je končal 0,24 odstotka nižje, hongkonški Hang Seng pa 1,52 odstotka. Seulski Kospi je izgubil 0,76 odstotka, singapurski STI pa se je znižal za 0,30 odstotka. Avstralski All Ordinaries je šel navzdol za 0,99 odstotka. Borza na Tajvanu je danes zaprta.