Vir: slovencivangliji.com
torek, 29. junij 2021
Za boljše počutje bolnikov
Dr. Anton Crnjac, ki je v drugi polovici junija prevzel oblast mariborskega kliničnega centra, je kot zdravnik zaposlen od leta 1989, med drugim pa je bil eden od zaslužnih za vzpostavitev medicinske fakultete v Mariboru in preoblikovanje splošne bolnišnice v univerzitetni klinični center. Po več kot 30 letih dela v tej ustanovi je ocenil, da jo lahko s svojim znanjem in izkušnjami popelje višje. Tako e začel pri obravnavi bolnikov, ki jo je postavil v center dogajanja.
Novi direktor mariborskega kliničnega centra je ob prevzemu funkcije obljubil boljše čase za bolnike drugega največjega kliničnega centra pri nas.
Dozdajšnji razvoj UKC Maribor je novi direktor Anton Crnjac ocenil kot ustrezen, a verjame, da so mogoče dodatne izboljšave.
ako je pripravil svoj program za direktorski mandat, s katerim želi s pomočjo dodatnih projektov dvignil nivo obravnave bolnikov.
Med drugim želi s svojim programom zagotoviti tudi boljše počutje pacientov v največjem kliničnem centru v regiji, načrtuje pa tudi ureditev drugih ravni.
Napovedal je tudi temeljit pregled stanja na številnih področjih. Kot je poudaril bo temeljito prevetril tudi sezname čakajočih ter ostale nevšečnosti.
Vsebina Za boljše počutje bolnikov v celoti na Slovenci v Angliji.
Obnova Stare steklarske in Vrazovega trga
Mestna občina Ptuj je danes podpisala pogodbo za izvedbo gradbeno obrtniških del za revitalizacijo Stare steklarske in Vrazovega trga s pripadajočimi ulicami z Javnimi službami Ptuj. Predvidena skupna pogodbena vrednost za vsi pogodbena dela po tej pogodbi znaša slabih 3,5 milijona evrov. Naložbo pa sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija.
Vsebina Obnova Stare steklarske in Vrazovega trga v celoti na Slovenci v Angliji.
Pomen ohranjanja kulturne dediščine
V današnji rubriki Regionalna preteklost Vam predstavljamo področje kulturne dediščine, vključevanje v razvojne projekte na lokalni in nacionalni ravni. Vedenje o kulturni dediščini bi namreč naj vključevali v vzgojo, izobraževanje in usposabljanje na vseh ravneh, varstvo in ohranjanje dediščine pa Slovenija želi voditi v dialog z vsemi deležniki.
Kulturna dediščina je vrednota v vseh svojih pojavnih oblikah. Je pomemben in nedeljiv del lokalne, regionalne, nacionalne in evropske identitete, predstavlja kakovost življenjskega okolja in je ključni vir uravnoteženega razvoja regij ter Republike Slovenije.
Celostno ohranjanje kulturne dediščine je mogoče doseči z bolj usklajenim sodelovanjem med vsemi javnimi, institucionalnimi in zasebnimi dejavniki. Pravica do dediščine spada med človekove pravice, saj ohranjanje dediščine in njena trajnostna uporaba spodbujata človekov družbeno kulturni razvoj in izboljšujeta kakovost življenja.
Mnogi strokovnjakov s področja zgodovinopisja, etnologije, arheologije so kritični do nekaterih zagat pri razumevanju dediščine. Opozorili sp predvsem na skonstruiranost dediščine, na njeno krajevno in časovno specifičnost ter vpetost v nacionalne in institucionalne ideologije, katerih del so neizbežno tudi sami.
Ker se dediščina nahaja na stičišču znanstvenega, ekonomskega in političnega sveta, spremljajo njeno proučevanje številne dileme.
Pozornost se posveča torej predvsem dvigovanju ravni znanj, veščin in vrednot, povezanih z kulturno dediščino, in spodbujanju kakovostnih dediščinskih raziskav. Pomembno pa je tudi vključevanje dediščine v informacijsko družbo.
Vsebina Pomen ohranjanja kulturne dediščine v celoti na Slovenci v Angliji.
Novo poglavje v zgodbi o pokopališču Pobrežje
Pogrebno podjetje Maribor je danes uradno predstavilo svojo novo pridobitev na pobreškem pokopališču v Mariboru. Gre za sodoben večnamenski kompleks s poslovilno dvorano, ki slovesu od pokojnikov daje novo dimenzijo. Pri snovanju pol milijona evrov vrednega projekta so v Pogrebnem podjetju Maribor želeli ustvariti objekt, ki pusti pečat. Kako jim je uspelo pa v naslednjem prispevku.
Zgodba o pobreškem pokopališču, ki se piše že od leta je danes tudi uradno dobila novo enkratno spisano poglavje. Večnamenski kompleks s poslovilno dvorano, ki je zrasel ob pokopališču, je uresničenje dolgoletnih želja tega mariborskega javnega podjetja.
Z novim objektom bodo svojci dobili nov prostor, kjer se bodo lahko v miru in spoštljivo poslovili od pokojnika. Pogrebno podjetje Maribor je z aktivnostmi za izgradnjo nove poslovilne dvorane na Pobrežju pričelo leta 2019, s samo gradnjo pa je pričelo septembra lani. Objekt je sicer zasnoval arhitekt Mihael Miholič.
Z novim objektom so v Pogrebnem podjetju Maribor stopili še korak bližje k temu, da pokopališče postane kraj spominov. Zadovoljstvo ob novi pridobitvi je veliko, ponavlja direktorica Lidija Pliberšek in hkrati dodaja, da načrtov in ciljev še ni zmanjkalo. Na vidiku je že nova velika investicija.
Novi objekt sicer sestavljajo poslovilna dvorana, novi poslovni prostori za sprejem žalujočih, urejen je zunanji park, povsem prenovljene so tudi obstoječe pisarne za organizacijo pogrebov.
Vsebina Novo poglavje v zgodbi o pokopališču Pobrežje v celoti na Slovenci v Angliji.
Prioriteta je športna infrastruktura
Občina Gorišnica je proračun za letošnje leto naravnala zelo investicijsko. Od več kot 5,7 milijonov evrov odhodkov so za investicije namenili 3,1 milijonov. Največ denarja namenjajo ureditvi tribun in ostalih spremljevalnih objektov tamkajšnjega športnega centra. Gre za velik projekt, ki ga bodo kot kaže morali realizirali z občinskim denarjem.
V Občini Gorišnica so v preteklosti veliko denarja namenili ureditvi tamkajšnjih športnih igrišč, fitnesa na prostem in plezalne stene.
Občina Gorišnica pa veliko denarja namenja dopolnitvi športne infrastrukture. Investicije v občini Gorišnica bodo v prihodnjih letih usmerjene v gradnjo tribun in urejanju športnega parka.
Gradili bodo dva enonadstropna objekta, ki bosta drug ob drugem, umeščena sta med veliko nogometno igrišče in cesto. V objektu s tribunami bodo garderobe, sanitarije, tuši in gostinski lokal. Na tribuni bo prostora za 362 sedežev. Ponudbe za gradnjo tribune je oddalo sedem izvajalcev, cene so bile med 1.770.000 in 2.330.000 evri.
Za zdaj bodo investicijo financirali sami, pri tem pa upajo tudi na državna ali evropska sredstva. Občina ima za projekt pridobljeno gradbeno dovoljenje, gradnja bo predvidoma trajala leto dni.
Skupna velikost tega objekta je 950 m². V pritličju drugega objekta bodo na 88 m² shrambe in sanitarije, v nadstropju na 103 m² pa nadzorni prostor in pisarne. V projekt je vključena ureditev okolice z okoli 80 parkirnimi mesti.
Vsebina Prioriteta je športna infrastruktura v celoti na Slovenci v Angliji.
Reka Drava pomembna tudi za veliko Donavo
Na Mariborskem otoku je združenje Epeka Slovenija izvedla predstavitev Dneva reke Donave, katere pritok je tudi reka Drava. Današnji dan je namreč posvečen posvečen drugi najdaljši evropski reki Donavi, ki s svojimi pritoki povezuje 19 držav s 83 milijoni prebivalcev. Med državami, ki so se zavezale, da bodo izvajale ukrepe varstva Donave, je tudi Slovenija, sicer ena od 15 držav podpisnic Konvencije o varstvu reke Donave.
Reka Drava z obrečnim prostorom je prava zakladnica biotske raznovrstnosti in zato eno izmed naravovarstveno najpomembnejših območij v Sloveniji. To območje je del evropskega ekološkega omrežja Natura 2000 in sodi med zavarovana območja in naravne vrednote.
Ob dnevu Reke Donave je na Mariborskem otoku tako potekala predstavitev s partnerji Regionalno razvojno agencijo za Podravje - Maribor, Zavodom RS za varstvo narave, OE Maribor in Dravskimi elektrarnami Maribor d.o.o., ki so predstavili projekte in idejne zasnove tako za Štajersko kot tudi Slovenijo oz. celotno Podonavsko regijo.
V Združenju EPEKA, so na Dan reke Donave opozorili na pomen reke Drave kot enega izmed njenih pritokov, ki igra pomembno vlogo pri razvoju Maribora in ponuja možnosti za številne aktivnosti, hkrati pa ima kot najbolj vodnata reka v Sloveniji tudi izjemen pomen za celotno državo.
Na reki Dravi želi več aktivnosti vzpodbuditi MOM, ki z t.i. Dravskim obročem povezuje brežine reke v eno skupno celoto.
Dravska kolesarska pot je sicer razdeljena na 6 etap, s 15 kiometri v MOM in 145 kilometri v celotnem smislu.
Vsebina Reka Drava pomembna tudi za veliko Donavo v celoti na Slovenci v Angliji.
Družinsko dogajanje čez cel dan
Ena izmed stalnic Festivala Lent, ki je krčenje proračuna in koronakriza nista izbrisali iz programa, je Art Kamp. Ta že vrsto let zapored razveseljuje otroke in njihove starše z bogatimi vsebinami v mariborskem mestnem parku. Čeprav so letos nekatere aktivnosti morali odpovedati, pa je dogajanje pod krošnjami dreves privlačno in zanimivo kot vsa minula leta.
Vsebina Družinsko dogajanje čez cel dan v celoti na Slovenci v Angliji.
ponedeljek, 28. junij 2021
Simbol ruškega domoljubja na Apnici
Leto za letom, že skoraj štiri desetletja, se na Apnici nad Lobnico odvija spominska slovesnost v čast padlim pohorskim kmetom, ki so dali življenje v času druge svetovne vojne. Tako je bilo tudi letos, ko so pod mogočnimi krošnjami pohorskih gozdov znova odzvanjale vznesene misli ob spominu na ruške domoljube.
Tradiciji se Rušani tudi letos niso izneverili. Zadnja junijska sobota je na Pohorje privabila množico obiskovalcev, ki so se želeli pokloniti spominu na pohorske junake.
Odporniško gibanje proti okupatorju se je tukaj začelo že zelo zgodaj. Zavedni kmetje so hitro prepoznali pomembnost zgodovinskih trenutkov.
Kmalu se je v gozdovih nad Rušami razvilo pravo oboroženo gibanje, ki je predstavljalo velik trn v peti nemškega vojaškega škornja.
Leta 1945, en mesec pred koncem vojne, so bile te višinske kmetije, katerih vloga v narodno-osvobodilnem boju nikoli ni bila dovolj poudarjena, kaznovane.
Rušani so sicer že od nekdaj veljali za izjemne domoljube. Tudi zato ni prav nobenega dvoma, da se bodo v Rušah svojih junakov še dolgo spominjali.
In prav zato, zaključuje sogovornik, se je potrebno spominjati dogodkov, ki so pripeljali tudi do slovenske samostojnosti skoraj pet desetletij kasneje.
Vsebina Simbol ruškega domoljubja na Apnici v celoti na Slovenci v Angliji.
Vse se začne pri potrošniku
Pandemija novega koronavirusa je razkrila ranljivost prehranskih oskrbovalnih verig. Slovenski trgovci zaradi vrste nepravilnosti v oskrbovalnih verigah prehrane težko tekmujejo s tujimi konkurenti. Kmetje kažejo s prstom na visoke marže trgovcev in slabe odnose znotraj verige. Ministrstvo za kmetijstvo pa že leta želi vzpostaviti ravnovesje, a mu to do sedaj ni najbolje uspevalo.
Kratke prehranske verige med pridelovalcem in potrošnikom vodijo v bolj varno in zdravo prehranjevanje in vzdržujejo »kondicijo« posameznika in lokalnega gospodarstva. A vendar potrošniki namesto do lokalnega ponudnika, raje kupujemo v nakupovalnih centrih. Še vedno raje kot na kvaliteto prisegamo na ceno.
Tujina je svoje potenciale že prepoznala in neguje kratke dobavne verige ter ozavešča prebivalce, da raje kot v supermarketih kupujejo pri lokalnih proizvajalcih.
V Sloveniji se potrošniku ni privzgojil odnos do lokalne hrane in podpora lokalnih proizvajalcev, zato tudi slovenski kmet ne uživa takšnega ugleda kot je to praksa v tujini.
Z uveljavitvijo »načela kratkih verig« se ustvari realne pogoje za oskrbo prebivalstva s kvalitetno, lokalno pridelano hrano višje kakovosti, niso pa zanemarljivi tudi drugi pozitivni učinki, kot so porast stopnje samooskrbe s hrano, zagotavljanje trajnostne rabe kmetijskih površin in zmanjševaje »ogljičnega odtisa«.
Pandemija lahko predstavlja mejnik ozaveščanju potrošnikov, kako pomembne so kratke verige in zavedanje o podpori lokalnemu kmetijstvu. Zato je nujno, da še naprej na podlagi okrepljenega družbenega zavedanja o pomenu varnosti hrane krepimo samooskrbo, še posebej tiste sektorje, kjer še ne zadovoljimo potrebam trga.
Vsebina Vse se začne pri potrošniku v celoti na Slovenci v Angliji.
Odkritje spominskega obeležja
Območno združenje vojnih veteranov za Slovenijo Ruše je v Tovarni Kos in Srpov odkrilo spominsko obeležje, v spomin na tajno skrivališče orožja za potrebe Teritorialne obrambe v Lovrencu na Pohorju. Predsednik območnega združenja Maks Wolfgruber je ob tem izpostavil predvsem dejstvo, da sta za skrivališče vedla le dva posameznika, kar je ključno pripomoglo pri oborožitvi posameznikov, ki so se borili za samostojnost Republike Slovenije.
V občini Lovrenc na Pohorju so v tamkajšnji Tovarni Kos in Srpov odkrili spominsko obeležje, v spomin na skrivališče orožja TO v času desetdnevne vojne za Slovenijo.
V širšem pomenu je pogosto znano zgodovinsko dejstvo, da je vojna za Slovenijo trajala le deset dni. Po zagotovilih predsednika Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Ruše Maksa Wolfgruberja pa je le-ta trajala veliko dlje kot deset dni.
Natančno pred 30 leti, 28.6-1991 pa so imeli pripadniki območnega združenja veteranov Vojne za Slovenijo pri varovanju mariborske Kadetnice velike organizacijske težave, predvsem zaradi nepoznavanja terena.
Pomena skrivališča orožja v Tovarni Kos in Srpov ter varovanja Kadetnice se marsikdo, predvsem iz mlajše generacije ne zaveda. Oz teh zgodovinskih mejnikov sploh ne pozna. Zato se ruški vojni veterani za Slovenijo močno trudijo z različnimi aktivnostmi spodbujati otroke in mladostnike k zavedanju o pomembnosti teh dogodkov.
Po drugi strani pa je skrb vzbujajoče dejstvo, da slovenski politični vrh pozornosti oz. spoštovanja do vojnih veteranov za Slovenijo niti ne izraža. Prav gotovo bi se morali zgeldatovati po razvitejših evropskih državah, kjer takšne častitljive posameznike ne samo cenijo, ampak jih predstavljajo kot enega izmed ključnih deležnikov države.
Vsebina Odkritje spominskega obeležja v celoti na Slovenci v Angliji.
Obiskovalci razumejo, da je Festival Lent letos drugačen
Festival Lent 2021 je bistveno drugačen, kot v prejšnjih letih. V organizacijskem smislu je več prizorišč, ki so razpršena po celotnem mestu. Ob pomanjkanju glavnega odra ob Dravi pa je njegovo vlogo prevzel Večerov oder na Rotovškem trgu. Odzivi obiskovalcev na spremenjen format festivala so različni, večina pa se v prihodnjih letih nadeja vrnitve poglavitnih dogodkov na promenado na Lentu.
Festival Lent je v organizacijskem smislu v polnem razmahu, kljub temu pa je obiskovalcev veliko manj kot prejšnja leta, kar je možno pripisati več dejavnikom, od pomanjkanja glavnega odra do lokacijsko razpršenih prizorišč in tudi še vedno veljavnih epidemioloških ukrepov.
Določeni obiskovalci so izražali pomisleke glede novega formata Lent festivala, predvsem kar se tiče promenade, ki je bila praktično vsa leta lokacija številka ena. Spet drugi pa imajo raje manjšega vrveža ljudi.
Festival je praviloma privabljal tudi obiskovalce iz drugih predelov Slovenije in tujine. Letošnja izvedba pri tem ni izjema, je pa tudi manj tujcev zaradi oteženih potovanj zaradi različnih epidemioloških slik držav.
Večina si je ob tem enotnega mnenja, da se Festival mora vrniti k svojim koreninam, predvsem v smislu ponovne prestavitve na promenado Lenta. Ob tem pa si prav vsi želijo v prihodnje želijo več obiskovalcev in manj epidemioloških preprek.
Vsebina Obiskovalci razumejo, da je Festival Lent letos drugačen v celoti na Slovenci v Angliji.
Kungoška pleh muzika na novem trgu
Skoraj povsem svež Vaški trg Plintovec v občini Kungota je končno dočakal tudi nastop Kungoške pleh muzike, skupine glasbenih navdušencev, ki ne smejo manjkati na nobenem občinskem slavju. Prvi tovrstni nastop v pokoronskem obdobju so z veseljem pričakovali tako člani glasbene zasedbe kot tudi občani Kungote.
V soboto so v Kungoti storili še en korak proti nekoliko bolj normalnim časom. Še preden so se odpravili na dopust, so člani Kungoške pleh muzike pripravili koncert na novem Vaškem trgu Plintovec.
Prisilni počitek je bil dolg, a v tem času glasbeniki svojih inštrumentov vseeno niso postavili v kot. Kot zadetek v polno se je že na prvem koncertu pokazalo novo prizorišče v občini Kungota. Vaški trg Plintovec bo kot kaže postal stičišče kulturnega in družabnega življenja v kraju.
Če ste koncert Kungoške pleh muzike zamudili, boste morali na naslednjega še nekaj časa počakati. Vseeno pa jih bo tudi naslednjega samostojnega koncerta zagotovo mogoče slišati še kje. Godba je namreč redna spremljevalka številnih dogodkov v občini Kungota.
Z novim prizoriščem in svežimi idejami bo Kungoška pleh muzika zagotovo poskrbela še za številne izjemne nastope. Želeli pa bi si, da bi v svoje vrste lahko privabili še kakšnega mladega glasbenika več.
Vsebina Kungoška pleh muzika na novem trgu v celoti na Slovenci v Angliji.
Gostinci ostali brez ustreznega kadra
Največji poraženci koronakrize so prav gotovo gostinski in turistični sektor. Že pred epidemijo so imeli težave s pridobivanjem usposobljenega kadra, sedaj pa se soočajo z novimi težavami. Potem ko so se omejitve sprostile in so lahko svoje gostinske in turistične obrate vnovič odprli so se bili primorani soočiti s še večjim pomanjkanjem kadra, saj so se nekdanji gostinski in turistični delavci v času koronakrize prekvalificirali v druge branže.
Številni gostinci so zaradi sprejetih ukrepov zaprli svoja vrata ali pa dejavnost omejili. Tako so številne zaposlene odpustili ali pa jih poslali na čakanje na delo doma.
Ker pa so stroški večinoma ostali so si bili primorani poiskati nove, v času korone, bolj varne zaposlitve.
Na Štajerski gospodarski zbornici poudarjajo, da je manko kadra tudi v drugih panogah, ki so bile v času koronakrize dlje časa zaprte oziroma omejen z dejavnostjo.
Leta 2018 je v gostinstvu delalo 40.569 oseb, kar je bilo največ do takrat. Tudi v začetku 2020 je bilo zaposlenih veliko ljudi, vse do epidemije. Marca in aprila 2020 se je iz te dejavnosti na zavod za zaposlovanje prijavilo 4.015 brezposelnih, kar je skoraj 460 odstotkov več kot leta 2019 v tem času. In mnogi med njimi se v sektor ne bodo več vrnili, zato so se na zavodu za zaposlovanje odločili izobraziti dodaten kader.
Medtem ko na mariborskem zavodu za zaposlovanje načrtujejo izvedbo tečajev za usposabljanje potrebnega kadra, pa se v Štajerski gospodarski zbornici nadejajo strateških rešitev na nivoju države.
Vsebina Gostinci ostali brez ustreznega kadra v celoti na Slovenci v Angliji.
petek, 25. junij 2021
Knockdown s financiranjem športa
Razpis za financiranje športa v Mariboru še vedno buri duhove. Številna društva se čutijo oškodovana. Mnogi med njimi menijo, da člani komisije, ki je delila finančna sredstva, nimajo ustreznih referenc, niti ne poznajo delovanja teh športnih društev, zato zahtevajo revizijo.
Na občinski razpis za sofinanciranje letnega programa športa je prispelo 105 vlog in nekateri med njimi so ostali praznih rok.
Tako so mnogi mestno oblast pozvali k reviziji omenjenega razpisa. Dodatno pa zahtevajo tudi, da se delo komisije revidira in objavi rezultate na pregleden in transparenten način.
Na minuli seji je pobudo za revizijo podala Vladimira Cokoja, a župan ji je na pobudo odgovoril, da bi bilo najbolje, da tega denarja ne bi bilo, pa ne bi bilo samih nesrečnikov.
A to ni edini razpis, ki med poznavalci buri duhove. Podobno je tudi pri štipendiranju. Okoli štiri milijone evrov nameravajo letos razdeliti med najmanj 95 športnih društev, klubov in zvez.
Vsebina Knockdown s financiranjem športa v celoti na Slovenci v Angliji.
Smo se naučili solidarnosti?
Ugotovitev, da obstaja veliko posameznikov in skupin, ki jim za sočloveka ni vseeno nas lahko opogumlja. A humanitarni delavci opozarjajo, da se socialne stiske z epidemijo še niso končale in da je do solidarne in pravične družbe še precej dolga pot.
S koncem epidemije se je med ljudmi in v gospodarstvu povečal optimizem. A to nikakor ne sme zamegliti pogleda do te mere, da bi spregledali socialne stiske ki so nastale tekom epidemije in z njenim preklicem niso čudežno izginile. Covid namreč ni poglobil samo obstoječih stisk, pač pa proti socialnemu dnu pritisnil povsem novo kategorijo ljudi.
S tem, ko je epidemija formalno preklicana, se počasi izteka tudi vse več ukrepov za blaženje posledic epidemije.
Eden od ukrepov za blaženje posledic epidemije je bil moratorij na plačilo kreditov, začasno so bili ustavljeni procesi izvršb. A oddih od primeža dolgov in groženj izvršiteljev je bil kratek.
Skoz težavno obdobje so šle tudi številne družine. Te so se začele ukvarjati z resnimi eksistencionalnimi grožnjami. Prihodnost je negotova, so prepričani humanitarni delavci. Kriza bo trajala še kar nekaj časa, njeno reševanje pa bo moralo potekati v luči sodelovanja in solidarnosti.
Vsebina Smo se naučili solidarnosti? v celoti na Slovenci v Angliji.
V Rušah praznovanje občinskega in državnega praznika
V Športnem parku Ruše je v sklopu 23. občinskega praznika potekala slavnostna seja občine Ruše, na kateri je županja Urška Repolusk podelila številne nagrade posameznikom in društvom za izjemne dosežke v preteklem letu. Vodilni na občini in organizatorji dogodka so izredno veseli, da so lahko program izvedli v načrtovani obliki. V prihodnje pa se nadejajo še ugodnejših epidemioloških časov, za izpeljavo prav vseh zastavljenih kulturnih in drugih dogodkov.
V občini Ruše je potekala slavnostna seja ob 23. občinskem prazniku. Vse vpletene deležnike pa je razveselilo predvsem dejstvo, da so lahko izpeljali celoten program brez večjih epidemioloških omejitev. Občutki so bili po odzivih organizatorjev izredno dobri, saj so kočno lahko nadoknadili zamujeno iz alarmantnega leta 2020.
V sklopu slavnostne seje je županja Urška Repolusk podelila priznanja najzaslužnejšim občanom. Nagrade oz. zahvalne listine pa so bile razdeljene, glede na področja delovanja nagrajencev.
V programu je bila zajeta tudi počastitev 30. obletnice samostojne države Republike Slovenije. Županja je v znak spoštovanja podelila tudi nagrado predstavniku Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Ruše, za njihov ključen doprinos v desetdnevni vojni za Slovenijo.
Na slavnostni seji so nagrade prejeli tudi najboljši osnovnošolci in srednješolci, ki odhajajo na zaslužene počitnice oz. novim izzivom na proti.
Vodilne na občini pa kljub poletnim počitnicam čaka še zadnja seja občinskega sveta, po kateri bodo nastopil poletni premor pred prihajajočimi nalogami v jesenskem času.
V občini Ruše so v času županovanja Urške Repolusk realizirali številne projekte, ki jih je tudi sama predstavila na slavnostni seji. S investicijsko plodnim delovanjem pa nameravajo tudi nadaljevati, za kar se da učinkovito zagotavljanje kvalitetnega življenja vseh občanov.
Vsebina V Rušah praznovanje občinskega in državnega praznika v celoti na Slovenci v Angliji.
Poslovne cone na račun samooskrbe
Vsaka občina si poleg središča in šole želi poslovne cone. Industrijske cone v Spodnjem Podravju rastejo kot gobe po dežju, vendar pregleda nad njimi nima nihče. Medtem ko so nekatere cone že nekaj časa urejene in pripravljene na nove investitorje, jih veliko še gradijo. Glede na nepredvidljivo gospodarsko situacijo in manjše zanimanje tujcev za nakup zemljišč, pa je vprašanje, kako se bodo cone razvijale.
Poročali smo o številnih investicijah v poslovne cone. Vsaka občina si kot temeljni cilj za dvig gospodarstva želi vzpostaviti poslovno cono in privabiti investitorje
A takšen model ima tudi svoje pomanjkljivosti, saj večina občin poslovne cone gradi na kmetijskih zemljiščih, ki pa so pomemben del podeželja.
Številni strokovnjaki tako predlagajo pokrajinski model, ki bi uravnotežil razvoj poslovnih con znotraj lokalne skupnosti. Tako so zasnovali poseben projekt, ki predstavlja podporo potencialnim investitorjem.
Imeti industrijsko cono je danes pravzaprav že prestižno vprašanje, ne glede na to, koliko so velike in koliko so te potem zasedene oziroma koliko novih delovnih mest se v njih ustvari, predvsem pa koliko obdelovalnih površin se tako uniči.
Vsebina Poslovne cone na račun samooskrbe v celoti na Slovenci v Angliji.
V Lovrencu na Pohorju so obeležili 30 let samostojnosti
V prireditvenem prostoru v občini Lovrenc na Pohorju je potekala osrednja proslava ob 30. obletnici samostojne Slovenije, kjer je Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Ruše pripravilo program v spomin na ključne zgodovinske dogodke avtonomnosti naše države.
V sklopu proslave so pripravili pester kulturni in tudi spremljevalni program, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo pa se v zadnjem času udejstvuje dogodkov po okoliških osnovnih šolah, kjer mladim predstavljajo pomen vojne za Slovenijo.
Republika Slovenija se je v 30 letih svojega obstoja preobrazila praktično na vseh področjih. Od nestanovitnih časov osamosvajanja do demokratične in stabilne socialne države.
Združenje veteranov vojne za Slovenijo je politično neopredeljena organizacija in v današnjih časih s strani političnega vrha kar močno zapostavljena.
Slovenija se sicer nahaja v bistveno ugodnejših razmerah, kot pred 30 leti. Vseeno pa državo čaka še veliko izzivov, da bi bila prihodnost še svetlejša.
Vsebina V Lovrencu na Pohorju so obeležili 30 let samostojnosti v celoti na Slovenci v Angliji.
četrtek, 24. junij 2021
Maribor želi biti športu prijazno mesto
Maribor želi postati športu prijazno mesto za vse občane, dnevne obiskovalce, športni turizem, profesionalne športne ekipe in mnoge druge, ki se v mestu ukvarjajo s športom. To želi Mestna občina doseči tudi s pomočjo Strategije športa v Mestni občini Maribor za obdobje 2021 - 2030. Strategija športa bo služila zagotavljanju podpornih ukrepov za uresničevanje strategij posameznih športnih panog in posameznih pojavnih oblik športa.
S strategijo športa naj bi bila tako jasno začrtana smer, po kateri se bo skupaj z izvajalci letnega programa športa ter z izbranim upravljalcem javnih športnih objektov uresničeval javni interes na področju športa v Mestni občini Maribor.
Šport ima v Mariboru dolgo in bogato tradicijo. Strategija športa naj bi tako ustvarila pogoje, da bo mariborski šport uspešen in dostopen tudi v bodoče.
V strategiji športa so zajeti empirično merljivi cilji, ki jim bo Mestna občina Maribor sledila do leta 2030.
Cilji zajemajo tudi krepitev tekmovalnega športa v Mestni občini Maribor. Nadzor nad uresničevanjem strategije se bo opravljal na vsak olimpijski cikel.
Mestna občina Maribor je sicer v letu 2020 namenila za sofinanciranje športa v povprečju 40 EUR na občana, medtem, ko razvite evropske države namenjajo najmanj 100 EUR na prebivalca.
Vsebina Maribor želi biti športu prijazno mesto v celoti na Slovenci v Angliji.
Spominsko obeležje ob prvi osamosvojitveni lipi
V občini Kungota so otvorili spominsko obeležje na posestvu Franca Sternada, kjer je bila zasajena prva lipa v zgodovini samostojne države Slovenije. Na slovesnosti je zaigrala Kungoška pleh muzika, udeležili pa so se je tudi županja občine Šentilj, poslanec državnega zbora Marjan Pojbič in sam Franc Sternad, ki je omenjeno lipo tudi posadil.
V Kozjaku nad Pesnico v občini Kungota je na posestvu Franca Sternada potekala slovesnost, kjer so otvorili spominsko obeležje na prvo zasajeno lipo v zgodovini avtonomne države Republike Slovenije.
Časi pred osamosvojitvijo Slovenije so bili nestanovitni, za ljudi, ki so odkrito zahtevali samostojnost države Slovenije pa celo nevarni. Eden izmed takšnih je Franc Sternad, ki si je s sicer zgodovinsko posaditvijo lipe, skorajda tlakoval pot v neznano.
Takšna spominska obeležja pa so pomembna predvsem z vidika ozaveščanja mlajše generacije o pomenu in hkrati tudi privilegiju življenja v samostojni in lastni državi.
Vsebina Spominsko obeležje ob prvi osamosvojitveni lipi v celoti na Slovenci v Angliji.