Vir: slovencivangliji.com
sreda, 5. maj 2021
Najstabilnejša je dobava cepiva Pfizer
Državni sekretar in nacionalni koordinator za logistični del akcije množičnega cepljenja zoper covid-19 Jelko Kacin je danes predstavil načrtovane dobave cepiv v naslednjih tednih. V maju naj bi Slovenija tako dobila skoraj pol milijona cepiv štirih glavnih proizvajalcev, novih vrst cepiv pa vsaj še naslednji mesec ali dva ni pričakovati.
Na podlagi dosedanjih dobav, izkušenj s posameznimi dobavitelji in napovedanimi dobavami se je kot najstabilnejši dobavitelj cepiva dokazal Pfizer-Biontech. Ta bo v tem mesecu tedensko dobavil 50.000 odmerkov, konec meseca pa že dvakrat toliko.
S povečanimi dobavami cepiva Pfizer-Bionetch se bo nadomeščal izpad cepiva Astre-Zenece, ki po Kacinovih besedah še vedno ne izpolnjuje vseh pogodbenih obveznosti. Dobave je povečala tudi Moderna, ki ta mesec prvič dobavlja cepivo vsak teden.
Že jutri pa naj bi bila predstavljena tudi nova programska oprema, s katero naj bi lažje spremljali potek cepljenja po vsej Sloveniji in odpravili anomalije, ki se še vedno pojavljajo. Kacin je sicer še povedal, da se stroka in vlada trudita, da bi za cepljenje zajeli tudi mlajšo generacijo pod 18 let. Proizvajalci cepiv, ki bodo zagotavljali cepiva, primerna za mlajše, pa bodo imeli v prihodnje prednost pri sklepanju pogodb.
Vsebina Najstabilnejša je dobava cepiva Pfizer v celoti na Slovenci v Angliji.
torek, 4. maj 2021
Večina slušateljev bo ostala “online”
Z novim valom sproščanja nekaterih dejavnosti je od začetka tega tedna ponovno možno izvajati tudi jezikovne tečaje v živo. A vsaj zaenkrat se zdi, da je koronakriza še povečala zanimanje za spletne oblike tečajev, katerih priljubljenost je v zadnjih mesecih narastla. To ugotavljajo tudi v eni izmed mariborskih zasebnih fakultet, kjer izvajajo tudi številne jezikovne tečaje.
Epidemija je pred izvajalce jezikovnih tečajev postavila številne izzive. S prepovedjo izvajanja tovrstnih programov v živo, je bilo potrebno programe prestaviti v spletno okolje. Na mariborski Dobi imajo z izvajanjem online študija sicer že dolgoletne izkušnje, a so nevsakdanje okoliščine zahtevale tudi nekaj prilagajanja predavateljem in slušateljev.
Tako pri vseh oblikah izobraževanja je tudi pri jezikovnih tečajih pomembno ohranjati stik predavateljev in slušateljev in poskrbeti za interaktivnost. Brez dvosmerne komunikacije in interaktivnosti so rezultati lahko slabši.
Izvajanje jezikovnih tečajev v klasični obliki je sicer od začetka tega tedna ponovno dovoljeno, a morajo izvajalci in udeleženci tečajev upoštevati nekatere predpisane pogoje.
Nekaj malega negotovosti sicer še vedno ostaja. Epidemija koronavirusa je tako tudi v izvajanju jezikovnih tečajev pospešila proces digitalizacije izobraževalnih procesov, zato lahko pričakujemo, da bo tovrstne ponudbe vedno več, s tem pa tudi več možnosti izbire za slušatelje.
Vsebina Večina slušateljev bo ostala “online” v celoti na Slovenci v Angliji.
Ali so letošnji maturanti izgubljena generacija?
Z začetkom letošnje splošne mature se za letošnjo generacijo maturantov začenja zahtevno obdobje, v katerem bodo morali pokazati, koliko znanja so nabrali v preteklih letih. Letošnji maturanti so generacija, ki je bila nenehno razpeta med poukom v učilnicah in izobraževanjem na daljavo, zato nekateri že govorijo o izgubljeni generaciji.
Že drugo leto zapored je izvajanje mature drugačno, kot je bilo v času pred epidemijo koronavirusa. Šole so nekaj izkušenj od lani že lahko uporabile v praksi, nekaj novosti pa je letos vseeno bilo potrebno uvesti.
Šolanje na daljavo bo po mnenju ravnatelja pustilo posledice. Predvsem pri dijakih, ki obiskujejo programe, kjer je veliko poudarka na praktičnem delu. Na Gimnaziji in srednji kemijski šoli Ruše vseeno upajo, da bodo dijaki dosegli dobre maturitetne rezultate.
Zaradi dolge odsotnosti od pouka v živo in številnih izkušenj, za katere je bila prikrajšana letošnja generacija maturantov, nekateri že govorijo o izgubljeni generaciji. A Robič verjame, da bo ta generacija lahko nadoknadila zamujeno in izkoristila vse svoje potenciale.
Vsebina Ali so letošnji maturanti izgubljena generacija? v celoti na Slovenci v Angliji.
Javni razpis za grafitarske table
Mladinski kulturni center Maribor v sodelovanju z Mestno občino Maribor vabi k sodelovanju na natečaju za oblikovanje tablic za označbo sten namenjenih grafitiranju. Slednje bodo označevale stenske površine, ki jih bo mariborska občina namenila za stenske poslikave – murale in grafite. Na natečaj pa se lahko prijavi vsak s stalnim ali začasnim bivališčem v Mestni občini Maribor.
V Mladinskem kulturnem centru Maribor si že dolga leta prizadevajo področje grafitarstva dvigniti na viđšjo raven. V zadnjem letu jim je tako dejansko uspel preboj, saj je MOM Imenovala delovno skupino za grafitarstvo, ki v letu 2021 nadaljuje z aktivnostmi za razvoj kulture grafitiranja v mestu
Lani so začeli v okviru delovne skupine za grafitiranje razmišljati kako razvijati kulturo grafitiranja, sedaj pa so samo korak stran od prve legalne stene za grafitiranje.
Do sedaj odziv še ni bil številen, bo pa se tako kot po navadi veliko več idej pojavilo proti koncu oddaje prijav 13. maja letos.
Na natečaj se lahko prijavijo vsak s stalnim ali začasnim bivališčem v Mestni občini Maribor, ki ima ustvarjalno idejo ali koncept za izdelavo tablic, s katerimi bodo označene stene, na katerih bo grafitiranje dovoljeno in legalno.
Ob omembi grafitov se vedno pojavlja vprašanje ali gre za vandalizem ali umetnost, MKC Maribor in mariborska občina pa želita s tovrstnimi akcijami spodbuditi občane k boljšem poznavanju grafitov v tisti pozitivni umetniški smeri.
Vsebina Javni razpis za grafitarske table v celoti na Slovenci v Angliji.
Precepljenost že kaže učinke
Učinki cepljenja se že kažejo med starejšimi. Tako je velik upad novo potrjenih okužb med starejšimi od 65 let, izjemno malo je število okužb v domovih za starejše, poleg tega pa beležijo izjemen upad števila smrti med starostniki in oskrbovanci domov.
Narašča pa v zadnjem času število okužb v starostnih skupinah od 15 do 24 let in od 35 do 44 let. Tako je po njenih besedah pomembno, da se cepljenje nadaljuje s polno mero naprej in se širi na celotno prebivalstvo.
Premier Republike Slovenije Janez Janša je na nedavnem obisku Slovenje graške bolnišnice povedal, da je Slovenija skupaj z večino drugih evropskih držav dosegla nekaj več kot četrtinsko precepljenost vsaj s prvim odmerkom cepiva proti covidu-19. Glede na najave dobav cepiva proti covidu-19, ki so po njegovih besedah razmeroma optimistične za prihodnje tedne
V Mariborskem zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca cepljenje nadaljuje v skladu z vladno strategijo. Še vedno pa se veliko ljudi zavrača cepljenje oziroma ga želijo prestaviti. Predvsem kritični so do cepiva Astra Zeneca.
V skladu s podatki nacionalnega inštituta za javno zdravje je v Sloveniji z enim odmerkom cepljenih 430.938 ljudi, z dvema pa 216.820. V Podravski regiji se je do sedaj z enim odmerkom cepilo 61.357 ljudi, z dvema pa 31.103. Tako je precepljenost Podravske regije 9,5 odstotna. Z enim odmerkom jih je največ cepljenih na Ptuju, sledi občina Lenart in Miklavž na Dravskem polju. Z dvema odmerkoma pa jih je 12-odstotkov cepljenih na Ptuju, 11% v Miklavžu na Dravskem polju in 10,9 v Mariboru.
Vsebina Precepljenost že kaže učinke v celoti na Slovenci v Angliji.
Nacistična “tovarna smrti” v Mariboru
V današnji rubriki Regionalno preteklost vam predstavljamo nekdanje nacistično taborišče Stalag XVIII-D, ki ga je nemški okupator v Mariboru ustanovil takoj po kapitulaciji jugoslovanske vojske leta 1941. V času druge svetovne vojne je bilo tukaj ubitih nekaj več kot 5000 vojnih ujetnikov, kar pa je bilo do preloma tisočletja še popolnoma nerazjasnjeno. Danes pa na območju nekdanjega taborišča stoji muzej, ki s svojimi trenutnimi razstavami predstavlja nekakšno izhodišče za soočanje z temno nacistično preteklostjo.
Taborišče Stalag XVIII-D je bilo nacistično taborišče, ki je nastalo v drugi polovici leta 1941, v njem pa so bili na eni strani zavezniški vojni ujetniki, predvsem Britanci, Francozi, Grki, tudi Izraelci, Avstralci in Novozelandci, v času druge svetovne vojne jih je bilo skupaj okoli 15.000, med septembrom 1941 in konca marca 1942 pa je bilo tam na različne načine umorjenih kar 5000 sovjetskih vojnih ujetnikov.
Obsegalo je širše območje nekdanje Meljske vojašnice in carinskega skladišča. Junija 1941 so Nemci najprej uredili ujetniško taborišče, kmalu zatem pa so v preostalem delu carinskih skladišč uredili še drugi, tako imenovani ruski del ujetniškega taborišča Stalag XVIII D.
V spomin na krvavo obdobje so v Mednarodnem raziskovalnem centru druge svetovne vojne Maribor v dotlej zapuščenih prostorih nekdanjega taborišča odprli razstavo, ki pa zaradi epidemije doslej za širšo javnost še ni bila dostopna. Letos nameravajo urediti ustrezno infrastrukturo, da bodo ljudje izvedeli zgodbo o dolga desetletja zamolčanih žrtvah nacizma, saj po Ujčičevih besedah niti Mariborčani niso vedeli, ali pa si niso upali govoriti o grozotah v taborišču.
Danes je v prostorih muzeja sovjetskih vojnih ujetnikov moč videti tri razstave iz tistega časa, ki prikazujejo okupacijo Spodnje Štajerske in nacistične zločine na vzhodnem območju današnje Slovenije.
Z ruskim denarjem podprti Mednarodni raziskovalni center druge svetovne vojne Maribor (MRC) nadaljuje aktivnosti za skorajšnje odprtje nastajajočega muzeja nekdanjega taborišča za sovjetske vojne ujetnike Stalag XVIII-D v Melju. Letošnji vrhunec dogajanja bo septembrski prihod Vlaka spomina v Maribor, kjer pričakujejo tudi visoke goste.
Ruska stran je doslej v vsebino muzeja vložila okoli 800.000 evrov, Ujčič pa računa, da bi jih za dokončanje infrastrukture potrebovali vsaj še milijon. Dela nameravajo končati v dveh do treh letih, muzej pa vsaj deloma za javnost odpreti še letos.
Vsebina Nacistična “tovarna smrti” v Mariboru v celoti na Slovenci v Angliji.
ponedeljek, 3. maj 2021
Vinogradništvo na prelomu
Tako kot celotno gospodarstvo niti vinski sektor ni odporen proti koronavirusu, in je celo eden tistih sektorjev, ki so zaradi epidemije najbolj izpostavljeni.
Vsi skupaj zato pričakujejo pomoč države, za kar obstaja več alternativ. Uredba Evropske komisije med drugim državam članicam Evropske unije omogoča izvedbo treh različnih kriznih ukrepov, zeleno trgatev, krizno destilacijo in krizno skladiščenje vina. Pripravljajo pa se tudi dodatni razpisi, ki blažijo posledice in spodbujajo nadaljnji razvoj.
Program za okrevanje in odpornost v ospredje postavlja tri temeljne vrednote: trajnostno, ekološko in digitalno. A vprašanje je, kako so naši vinogradniki pripravljeni na nove strategije. Izzivi so veliki, a hudo bo za manjše pridelovalce, ki zaradi finančne podhranjenosti težko sledijo trendom.
Letos je precej kritično tudi z vremenom, saj vinska trta potrebuje veliko sonca, ki pa ga v teh dneh močno primanjkuje. Nepredvidljive vremenske razmere na letino ne bodo vplivale, saj se po mnenju Štabuca lahko vse nadoknadi.
Vsebina Vinogradništvo na prelomu v celoti na Slovenci v Angliji.
Prioritetni investiciji občine Rače-Fram
V Račah v tem trenutku poteka izgradnja nove čistilne naprave, na občini pa so si že zadali cilje za prioritetne projekte v prihodnosti. Mednje zagotovo sodi izgradnja podhoda pod železniško postajo v Račah, s čimer bi zagotovili boljšo pretočnost prometa v središču občine. Dolgoročen projekt pa je tudi izgradnja brvi, ki povezuje Rače in Fram z priključkom na avtocesto A1 proti Ljubljani oz. v drugo smer proti Mariboru.
V občini Rače Fram, kljub učinkovitosti realizacij investicij že snujejo načrte za prihodnost. Ena od prioritet bo gotovo izgradnja podhoda pod glavno železniško postajo v Račah. Gre za dolgotrajen in finančno obremenljiv projekt iz več vidikov.
Na občini se nadejajo državnih, kakor tudi evropskih sredstev. Navsezadnje gre za projekt, ki bi zagotovil boljšo varnost udeležencev v prometu, kakor tudi pretočnost ceste, ki je praktično edina, ki povezuje Rače z sosednjimi okoliškimi občinami.
Eden izmed dolgoročnejših projektov je tudi izgradnja brvi med Framom in Račami, Ta odsek namreč predstavlja enega najnevarnejših odsekov za pešce in kolesarje.
Ker gre za finančno izredno obremeljivi investiciji si na občini želijo uspešno pridobitev sofinancerskih deležev, tako iz državnega proračuna, kot Evropskega sklada za razvoj podeželja.
Vsebina Prioritetni investiciji občine Rače-Fram v celoti na Slovenci v Angliji.
Začenja se matura 2021
Z esejem pri materinščini se jutri začenja letošnja splošna matura. Zaradi epidemioloških razmer in z njimi povezanih omejitev, bo tudi letošnja matura drugačna od tistih, ki smo jih bili vajeni v času pred epidemijo. Generaciji maturantov, ki je velik del šolskih obveznosti zadnjega letnika opravila z učenjem na daljavo, vseeno ne bodo pogledali skozi prste.
V slovenskih srednjih šolah, kjer bodo dijaki zaključnih letnikov jutri pristopili k uvodnemu dejanju letošnje splošne mature, so na začetek le te pripravljeni. Tudi na mariborski I. gimnaziji, kjer so maturantom danes omogočili učenje na daljavo.
Na Prvi gimnaziji Maribor bo jutri maturo opravljal samo en dijak, ki mu je odrejena karantena in za pisanje eseja potrebuje negativen test ter poseben prostor ter nadzor med pisanjem. Znani so tudi protokoli v primeru, ko dijak zboli med opravljanjem mature.
O tem ali je generacija letošnjih maturantov zaradi nenavadnega leta slabše pripravljena na maturo, ravnatelj ne govori. Prav tako ne želi napovedovati rezultatov mature. Gre za posebno generacijo, dodaja Pušnik. Dijaki so bili prikrajšani za običajne priprave na maturo, vseeno pa se jim med opravljanjem zrelostnega izpita ne bo gledalo skozi prste.
Pandemska utrujenost se je zavlekla v vse spore življenja. Tudi v šolah si želijo, da bi se razmere kar najhitreje normalizirale. Maturanti bodo rezultate letošnje mature sicer izvedeli 12.julija.
Vsebina Začenja se matura 2021 v celoti na Slovenci v Angliji.
Čas je za okoljsko sanacijo
Kot smo že poročali je Maribor dobil krovni strateški dokument s področja okoljevarstva - Občinski program varstva okolja Mestne občine Maribor za obdobje 2021 do 2030. S svetnikom Stranke Mladih Slovenije - Zeleni Evrope Igorjem Jurišičem smo se pogovarjali o okoljski viziji mesta ob Dravi.
Okoljski izzivi v mestni občini Maribor so veliki. V želji po reševanju številnih okoljskih problemov je mestni svetnik Igor Jurišič dal pobudo za vzpostavitev sistema opozarjanja na okoljske izzive, ki bo dostopen vsem; tako tistim, ki so vešči digitalnega dela - na primer preko aplikacije, podobni ali celo na osnovi aplikacije Izboljšajmo Maribor ter preko spletne strani, kot tistim, ki niso - na primer preko obrazca, ki bi ga dobili skupaj z mestnim glasilom, na Mestni četrti ali krajevni skupnosti in preko telefona.
Maribor je dobil krovni strateški dokument s področja okoljevarstva - Občinski program varstva okolja (OPVO) Mestne občine Maribor za obdobje 2021 do 2030, ki ga je mestni svet MOM sprejel 22. aprila - na dan Zemlje.
Za obdobje 2021-2025 so ukrepi tudi finančno ovrednoteni. Za njihovo izvedbo je ocenjena potreba finančnih sredstev v višini cca. 83 milijonov evrov, od tega bo okoli 53 % MOM poskušala pridobiti iz drugih virov. A kot poudarja Jurišič so potrebni premiki tudi v praksi, ne samo na papirju.
Tudi pri energiji je mestni svetnik Stranke mladih - zeleni Evrope, sj bi lahko številne strehe koristili kot sončne elektrarne.
Vsebina Čas je za okoljsko sanacijo v celoti na Slovenci v Angliji.
petek, 30. april 2021
Trg dela je v dobri kondiciji
Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je pred mednarodnim praznikom dela ocenil, da je slovensko gospodarstvo v dobri kondiciji. Po besedah ministra so interventni ukrepi izrazito pripomogli k umirjanju razmer na trgu dela. Da so ukrepi pomagali pri preprečevanju še večje brezposelnosti, je sicer potrdil tudi Urad za makroekonomske raziskave in razvoj.
Potem, ko je novembra lani število brezposelnih začelo naraščati in je naraščalo vse do januarja letos, se je trend v zadnjih mesecih obrnil in tako v Sloveniji ta čas opažamo trend zmanjševanja stopnje brezposelnosti.
Gre torej za ugoden trend upadanja števila prijavljenih v evidenco brezposelnih oseb. Na ministrstvu so prepričani, da bodo s primernimi in že preverjenimi ukrepi ta trend lahko obdržali. V mesecu marcu se je trend zmanjševanja stopnje brezposelnosti nadaljeval.
V tretjem valu epidemije večjega povečevanja števila brezposelnih v Sloveniji nismo zabeležili, razmere pa naj bi se izboljšale s sproščanjem omejitev v gostinstvu in turizmu, kar bi lahko pozitivno vplivalo na stanje na trgu dela. Da so bili ukrepi za preprečevanje rasti brezposelnosti uspešni, je sicer potrdil tudi Urad za makroekonomske analize in razvoj.
Cigler je ob tem še dodal, da si bosta ministrstvo in vlada republike Slovenije še naprej prizadevala za ukrepe, ki bodo pripomogli k zniževanju posledic epidemije in zniževanju brezposelnosti.
Vsebina Trg dela je v dobri kondiciji v celoti na Slovenci v Angliji.
Osnova je komunalna infrastruktura
Občina Lovrenc na Pohorju velja za višje ležečo občino z razpršeno poselitvijo, kar otežuje gradnjo kanalizacijskega in vodovodnega omrežja. Kljub temu so se na občini odločili nadaljevati z vlaganjem v komunalno infrastrukturo, ki je v določenih predelih v izredno slabem stanju. Po besedah župana Marka Rakovnika pa si po realizaciji osnovne infrastrukture želijo pričeti tudi z projekti z dodano vrednostjo.
V občini Lovrenc na Pohorju si prizadevajo poleg sanacije občinskih cest in kanalizacijskega omrežja, urediti tudi, v nekaterih predelih, še ne zgrajen vodovod. Gre za dolgoročne načrte, saj je realizacija takšnih investicij otežena zaradi geoloških in statičnih značilnosti celotnega kraja oz. njegove okolice.
Slednji bodo bistveno pripomogli k učinkovitejšemu zagotavljanju pitne vode v najbolj odročnejših predelih, poleg tega pa bodo zagotovili prepotrebno vodo tudi za obdobja večje suše.
Občina Lovrenc na Pohorju je zgledno urejena z kanalizacijskim omrežjem, vseeno pa obstajajo določena območja, kjer kanalizacije, zaradi geoloških značilnosti, nikoli ne bo možno izgraditi. A tudi za te lokacije imajo vodilni na občini alternativne rešitve.
Krajani, ki bodo gradili t.i. male čistilne naprave se bodo morali prijaviti na razpis, ki pa bo glede na nizko število prebivalcev občine, zgolj formalnega značaja. Na področju vodovoda pa po besedah župana Marka Rakovnika večjih težav ne zaznavajo c.
Občina Lovrenc na Pohorju zadnja leta torej veliko vlaga v komunalno, kot tudi cestno infrastrukturo, kar sta nekako osnovi za nadaljnji razvoj kraja, v katerem si prizadevajo tudi izpeljati projekte z dodano vrednostjo, a šele po koncu ureditve osnovne infrastrukture.
Vsebina Osnova je komunalna infrastruktura v celoti na Slovenci v Angliji.
Maribor postaja kolesarjem prijazno mesto
Kolesarska infrastruktura je bila v Mestni občini Maribor v preteklosti v izredno slabem stanju. Slednje se je začelo spreminjati v času županovanja Saše Arsenoviča, ki si je s svojo ekipo zadal ambiciozne načrte po oživitvi nekdanjih, kakor tudi izgradnji novih kolesarskih poti. S tem pa mesto Maribor sledi tudi direktivam Evropske unije po zmanjšanju izpušnih plinov v urbanih središčih.
Mestna občina Maribor pod vodstvom Saše Arsenoviča veliko pozornosti namenja ureditvi kolesarskih in pešpoti v mestu. Gre za dolgoročen projekt, ki se postopoma nadgrajuje, kar pozdravljajo tudi v koalicijski Listi kolesarjev in pešcev.
V listi kolesarjev in pešcev so poleg vzpostavitve kolesarske mreže že začeli snovati načrte za projekte v prihodnje, ki bodo na najbolj degradiranih območjih mesta ponudila nove kolesarske poti , med drugim pa bodo povečale tudi prometno varnost udeležencev v prometu.
Sprejetje občinskega podrobnega prostorskega načrta bo bistvena osnova za začetek nadaljnjega razvoja kolesarskih poti in peš con v mestu.
Po besedah Josipa Rotarja iz liste kolesarjev in pešcev so dolgoročne načrte razdelili v dve skupine, eno je vzdrževanje obstoječih, a dotrajanih kolesarskih poti, druga pa je razvojna vizija nadaljnjih projektov v prihodnje.
V listi kolesarjev in pešcev torej pozdravljajo posluh vodilnih na občini, da se ureja tudi kolesarska infrastruktura, kar gre posledično tudi za sledenje evropskim smernicam po zmanjšanju onesnaževanja okolja in razvoju trajnostne mobilnosti.
Vsebina Maribor postaja kolesarjem prijazno mesto v celoti na Slovenci v Angliji.
Bogata zgodovina mestnih drevoredov
V Slovenski Bistrici so zelo ponosni na zelene površine v mestu. Med najatraktivnejšimi so zagotovo tudi številni drevoredi, nekateri med njimi imajo tudi dolgo in bogato zgodovino. O tej bodo domačinom in obiskovalcem odslej pripovedovale nove informacijske table, na katerih so zbrane informacije o najpomembnejši drevoredih v mestu.
V drevoredih v Slovenski Bistrici je zasajenih več kot 580 dreves, skupno število dreves, za katera skrbi Komunala Slovenska Bistrica pa presega število 1.500. Informacije o drevoredih v mestu bodo odslej dostopne tudi na informacijskih tablah, ki so jih postavili v minulih dneh.
Urbane zasaditve imajo v mestih velik vpliv na dobro počutje ljudi. V vročih dneh ponujajo prepotrebno senco in izboljšujejo kakovost zraka. Zgodovina slovenjebistriških drevoredov je dolga in bogata. Najstarejši drevored šteje več stoletij, mnoga drevesa iz starih upodobitev kraja pa rastejo še danes.
Zgodbe teh drevoredov so odslej kot rečeno zabeležene tudi na informacijskih tablah, ki so jih občani Slovenske Bistrice lepo sprejeli.
Vsebina Bogata zgodovina mestnih drevoredov v celoti na Slovenci v Angliji.
Zamujen vlak, ki ga moramo ujeti
Slovenija na področju digitalizacije zaostaja za mnogimi evropskimi državami. Tako je po indeksu digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) šele na 16. mestu. Država se je izziva večje digitalizacija lotila z novoustanovljeni strateškim svetom za digitalizacijo, ki je minuli teden razpravljal o ciljih, časovnici in organizaciji dela, člani so predstavili tudi nekatere vsebinske predloge.
Predsednik vlade Janez Janša je poudaril, da vlada predlog digitalizacije države pričakuje do 15. septembra. V okviru sveta so sicer oblikovali šest delovnih skupin, ki se bodo ukvarjale z javno upravo in digitalno družbo, zdravstvom, izobraževanjem, gospodarstvom in podjetniškim okoljem, novimi tehnologijami, kot sta blockchain in umetna inteligenca, ter digitalno diplomacijo
Mitja Štular meni, da se digitalizacija začne s kvalitetno širokopasovno infrastrukturo, ki ponuja hiter dostop in zadostno gostoto naprav, ki komunicirajo. Pomembno se mu zdi vzpostavljanje partnerstev.
Tudi za Podravsko regijo je ključna digitalizacija in robotizacija proizvodnje, kar pa ni nujno pogojeno z masovnim odpuščanjem.
Ključno je, da se sistemske digitalizacije lotijo strateško. Obstajajo pa številne pasti digitalizacije. Pri vsem tem se namreč ne sme pozabiti na ranljivejše skupine z omejenim dostopom do tehnologij in nevarnost, ki jo predstavljajo kibernetske grožnje.
Predsednik vlade Republike Slovenije je na srečanju poudaril, da so 15. septembra pričakuje predlog digitalizacije države. Torej, da bodo strokovnjaki opredelili, kaj je treba narediti na posamičnih področjih in da se pove, kako naj se nekaj doseže. Kot je poudaril je cilj, da bo Slovenija po 5 letih na digitalnem indeksu med prvimi petimi državami.
Vsebina Zamujen vlak, ki ga moramo ujeti v celoti na Slovenci v Angliji.
četrtek, 29. april 2021
Revitalizacija degradiranega Melja
V mestni četrti Center se po obisku župana Mestne občine Maribor Saše Arsenovića in njegove ekipe, nadejajo številnih novih projektov. Poleg preselitve prostorov mestne četrti ima občina v načrtu tudi revitalizacijo območja nekdanje mariborske tekstilne tovarne v Melju. V sklopu tega dolgoročnega projekta se po navedbah župana pripravlja celovita sanacija, ki bi pozitivno vplivala ne samo na lokalno skupnost, ampak tudi na celotno mesto Maribor.
MČ Center velja za območje, ki povezuje zaledje mesta Maribor z njegovim središčem. V zadnjih letih se predvsem na področju Melja veliko ni vlagalo, kar želi aktualna občinska ekipa spremeniti. Na področju nekdanje tekstilne tovarne želi z odkupom objektov in zemljišč ponuditi nove vsebine, tako za občane kot turiste.
Na tem območju, ki zajema približno 30,000 km2, bo občina sprva morala rešiti številne lastniške problematike iz preteklosti, šele zatem se lahko začne načrtovanje projektov in investicij.
Mestna občina Maribor bo v MČ Center v bližnji prihodnosti začela reševati dotrajano cestno infrastrukturo, dolgoročni cilji pa vsaj zaenkrat niso v popolnosti razdelani.
Župan Arsenovič je ob koncu delovnega obiska v MČ Center navedel določene ideje o oživitvi tega območja, predvsem v zadnjih letih degradiranega Melja.
Gre za dolgoročne projekte, ki bodo pozitivno vplivali na lokalno prebivalstvo, obenem bodo z novimi vsebinami pridobili tudi vsi občani. Ker pa gre za komaj začetno zbiranje idej je nakup zemljišč v Melju zadeva tega mandata, razvoj pa gotovo tistih v prihodnosti.
Vsebina Revitalizacija degradiranega Melja v celoti na Slovenci v Angliji.
Dijaki razvijajo podjetniške ideje
Šestega in sedmega maja bo potekalo že 8. nacionalno tekmovanja programa Moje podjetje. Program dijakom pomaga pridobiti celovito izkušnjo vodenja lastnega podjetja, vse od ustanovitve pa do likvidacije podjetja. Zanimanje šol in dijakov je zaradi kompetenc, ki jih mladi podjetniki pridobijo iz leta v leto višje. Zmagovalec letošnjega tekmovanja se bo kot je to že običajno, udeležil tudi tekmovanja na evropski ravni.
Moje podjetje je učni program za srednješolce, kjer dijaki preko šolskega leta izkusijo vse faze vodenja podjetja. Tekom leta dijaki dodobra spoznajo sami sebe in ugotovijo kako pomembno je sodelovanje v skupini za dosego skupnih ciljev.
Sejem dijaških podjetij predstavlja vrhunec programa Moje podjetje. Na tem dogodku najboljšim podelijo vrsto priznanj in izberejo Dijaško podjetje leta, ki Slovenijo predstavlja na evropskem prizorišču. Zaradi izkušenj, ki jih mladi tekom programa pridobijo, je zanimanje šol in dijakov vse večje.
Mladi s programom osvojijo znanja in kompetence, ki jim lahko zelo koristijo v nadaljnji karieri in morebitni podjetniški poti.
Hkrati z vse večjim zanimanjem rastejo tudi ambicije samega programa, ki želi v prihodnje vključiti še več šol in dijakov. V programu sicer sodelujejo tudi nekatere podravske srednje šole.
V začetku šolskega leta se je projektu sicer pridružilo 23 šol in 42 učiteljev, vključenih pa je bilo kar 451 dijakov. Ti so ustanovili 86 dijaških podjetij, na samo tekmovanje pa se je prijavilo 63 dijaških podjetij.
Vsebina Dijaki razvijajo podjetniške ideje v celoti na Slovenci v Angliji.
Vse manj zanimanja za gostinski poklic?
Sektor gostinstva in turizma je v času epidemije utrpel veliko škode na več področjih. Poleg praktično enoletnega zaprtja te branže, se niža tudi interes v izobraževalne programe, tako v srednjih kot višjih šolah. Problemi z pomanjkanjem kadra pa se še poglabljajo, saj se praviloma še vedno uvažajo nekvalificirani delavci iz tujine, med tem ko domač izobražen kader odhaja v tujino.
Epidemija novega koronavirusa ni ohromila le delovanje gostinskega in turističnega sektorja, ampak je močno vplivala tudi na interes mladih v programe izobraževanja na tem področju. V letošnjem letu v primerjavi z lanskim tako beležijo, kar 30 odstotni upad vpisa.
Manjši vpis pa posledično pomeni tudi manj dela za učitelje in profesorje. PO besedah ravnatelja Srednje šole za gostinstvo in turizem Maribor Dušana Erjavca imajo na šoli na tem področju velike probleme, saj v nobenem aktivu ni dovolj ur, zato so nujna prerazporejanja po ostalih šolah. V prihodnjem letu ni pričakovati drastičnega povečanja interesa, zato bodo verjetno prisiljeni tudi v odpuščanja.
Glede na trenutno krizo situacijo bi veliko težav rešili z uvedbo štipendij za deficitarne poklice tudi na področju gostinstva in turizma. Štipendija te vrste bi z dobrimi 102 evri prepričala marsikaterega dijaka za vpis v tovrstne programe.
Gostinstvo in turizem v Sloveniji sta v Sloveniji praviloma branži, kjer se, kljub številnim uspešnim blagovnim znamkam, za njimi skriva nekvalificiran kader iz tujine, brez potrebnih referenc. Med tem ko domač visoko kvalificiran kader, predvsem zaradi boljšega plačila odhaja v tujino.
Sanacija obubožanega sektorja bo dolgotrajna in zahtevna, a brez konkretnih rešitev in finančne pomoči se tej branži zagotovo ne piše prav nič obetavnega.
Vsebina Vse manj zanimanja za gostinski poklic? v celoti na Slovenci v Angliji.
S pesmijo nad sivino vsakdana
Starejše je epidemija močno prizadela. Če so si dneve krajšali z druženjem in sodelovanjem v društvih se je zanje čas ustavil. A v pevski skupini Štiriperesna deteljica Društva upokojencev Tezno se koronakrizi ne dajo, saj pojejo in ustvarjajo iz užitka.
Ustvarjajo z željo, da razvedrijo sebe in ljudi, ki jih poslušajo, obenem pa ohranjajo tudi ljudsko izročilo in ga prenašajo na mlade. Imajo pa tudi pestro zgodovino, ki jo skrbno ohranjajo s petjem, koncerti in žlahtno kapljico.
Imajo pester nabor pesmi, nekaj pa je tudi avtorskih besedil. Letno so imeli številne koncerte in nastope, kar pa se je z epidemijo popolnoma ustavilo. A kljub težkim razmeram si dneve krajšajo s prelepimi pesmimi in si želijo, da bi lahko svoj repertoar čimprej predstavili tudi širši javnosti.
Vsebina S pesmijo nad sivino vsakdana v celoti na Slovenci v Angliji.
Sprejet Nacionalni načrt za okrevanje in odpornost
Vlada Republike Slovenije je na včerajšnji redni seji sprejela nacionalni Načrt za okrevanje in odpornost, ki bo podlaga za koriščenje razpoložljivih sredstev iz Sklada za okrevanje in odpornost. Gre za finančno najobsežnejši mehanizem iz naslova evropskega svežnja za okrevanje in odpornost, v okviru katerega bodo Sloveniji na voljo tudi sredstva pobude React-EU, Sklada za pravični prehod in Razvoj podeželja.
Vsebina Sprejet Nacionalni načrt za okrevanje in odpornost v celoti na Slovenci v Angliji.