Vir: Slovenski rod

sobota, 6. maj 2023

Slika članka
Na današnji dan: Anton Hafner
V Godešiču pri Škofji Loki se je 6. maja 1887 rodil Anton Hafner. Bil je glavni voditelj vojaškega upora slovenskih vojakov iz maršbataljonov dopolnilnega bataljona 17. pešpolka v Judenburgu, ki je trajal od 12. do 15. maja 1918. Hafner je bil po poklicu tesar in železniški delavec. Leta 1914 je bil poslan na fronto v Galicijo, kjer je bil dvakrat ranjen. Zaradi posledic ran je bil leta 1915 zaposlen kot sprevodnik pri vojaških transportih. Aprila 1918 je bil ponovno vpoklican v vojaško službo v dopolnilni bataljon 17. pešpolka v Judenburgu. Tu je pripravljal upor in vodil prevzem oblasti. Po zadušitvi upora je bil aretiran in 15. maja postavljen pred naglo vojaško sodišče. Naslednjega dne je bil skupaj s tremi tovariši obsojen na smrt in ustreljen. Fotografija: Wikipedija Prispevek Na današnji dan: Anton Hafner je za Vas napisal/a Peter Colnar preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.

petek, 5. maj 2023

Slika članka
Na današnji dan: S pohabljanjem proti vojaščini
Slovenski fantje so si včasih tudi s pomočjo pohabljenja poskušali izogniti vojaščini. Poleg nečloveških razmer v vojski je bila vzrok odpora tudi nerazumno dolga doba služenja. Leta 1802 so jo sicer zmanjšali iz 30 na 14, leta 1845 pa nato še na osem let. Odpor je ostal. Da povprečen Slovenec za ≫patriotstvo, ki bi ga ločilo od njegovega naroda≪, res ni imel pravega smisla, pričajo številni viri. V tem pogledu je značilen članek z naslovom Svarjenje, ki je bil 5. maja 1847 objavljen v Bleiweisovih Novicah. Opozarjali so, naj se mladi fantje lepo obnašajo. In še: ≫Zraven tega je potreba mlade fante še ene druge gerde razvade opomniti, to je samovoljniga pokvarjenja svojiga života in svojih udov. Najdejo se pri pregledovanji fantje, obdani s takimi telesnimi madeži, ktere so si sami naredili. Nekteri imajo zobe pobite ali popiljene; drugi imajo rudečkaste in vnele oči; nekteri imajo na nogah rane; drugi imajo perste posekane, sključene ali pa kako drugači popačene; nekterim teče iz ušes smerdljiva sokrovca ... pomislite, de je veliko bolj stopiti v častno vojaško službo, ki so jo milostljivi Cesar na 8 let perkrajšali, kakor ves čas svojiga življenja imeti spačene ude, in očitno znamnje na sebi nositi, de ste se hotli kadaj lesici na rep vsesti!≪ A slovenski fantje se niso dosti zmenili za takšna in podobna svarila. Nekateri so bili v skrivaštvu in ubežništvu tako trdovratni, da so zaposlovali oblastne urade cela desetletja. Prispevek Na današnji dan: S pohabljanjem proti vojaščini je za Vas napisal/a Peter Colnar preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.

četrtek, 4. maj 2023

Slika članka
Na današnji dan: Pozivanje k enotnosti
Podmladek Slovenske demokratične zveze je 4. maja 1991 v Delu objavil apel pod naslovom Demos, kje imaš razum?. Apel je se glasil: ≫Pozivamo vse stranke v Demosu, njihove veljake in druge, naj prekinejo vse medsebojne spore oziroma naj jih pozabijo v času osamosvojitve Slovenije. Mladi nočemo biti žrtve medsebojnih strankarskih sporov na račun prestiža določene stranke, nabiranja poceni političnih točk in samovolje nekaterih strankarskih prvakov. Menimo, da je treba že sprejeto odločitev slovenskega naroda, potrjeno na plebiscitu, udejanjiti, kajti nacionalni interes mora prevladati nad posameznimi strankarskimi interesi. Mladi bomo namreč nosili največjo težo vaših sedanjih političnih odločitev.≪ V naslednjih dneh se je za zaprtimi vrati sestal Svet Demosa. Dr. Pučnik je glede ≫razgibanosti≪ znotraj Demosa dejal, da se bodo še ≫grdo udarili, vendar je to le v korist Slovenije. V tej koaliciji kompromisov ... so napetosti in bodo tudi ostale, in hvala Bogu, da so≪. Dodal je, da nobena vlada ni tako njegova ali naša, da je ne bi kritizirali, če dela napake. Fotografija: Wikipedija Prispevek Na današnji dan: Pozivanje k enotnosti je za Vas napisal/a Peter Colnar preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.

sreda, 3. maj 2023

Kraljevina Italija je priključila okupirano ozemlje Dravske banovine kot Ljubljansko pokrajino. Madžarska je okupirano ozemlje Dravske banovine (del Prekmurja ter občini Razkrižje in Štrigova) priključila z zakonom 16. decembra istočasno z ostalimi okupiranimi jugoslovanskimi pokrajinami. Nemški okupator ozemlja, ki ga je zasedel v Sloveniji, formalnopravno ni anektiral, čeprav ga je sprva nameraval vključiti v nemški rajh. Kljub temu je imela njegova oblast na okupiranem ozemlju v praksi številne značilnosti dejanske priključitve, kot na primer podeljevanje državljanstva, vpoklic v vojsko in uvajanje nemške zakonodaje. Prispevek Na današnji dan: Razkosana Slovenija je za Vas napisal/a Peter Colnar preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD .

torek, 2. maj 2023

2. maja 1804 se je sestala zadnja ≫sosednja≪, to je zbor hišnih gospodarjev v Beneški Sloveniji. Samouprava Beneške Slovenije je sicer trajala do konca Beneške republike leta 1797. Na sejah ≫sosedenj≪ so reševali skupne probleme in tudi sodili. Beneška Slovenija ali Benečija je dobila ime po pripadnosti Benetkam. S Slovenci je naseljena že iz davnih časov. Njeno jezikovno, zgodovinsko in kulturno jedro so doline Nadiže. Od leta 952 je bilo slovensko ozemlje povezano z Veliko Karantanijo. Ko se je ta od druge polovice 1. stoletja naprej začela deliti, so nastale dežele, ki so ostale nespremenjene do leta 1918: Koroška, Kranjska, Štajerska, Goriška, Istra in Oglejski patriarhat, pod katerega je sodila tudi Benečija. Njena naloga je bila varovati mejo proti skupini držav pod Habsburžani. Prebivalci so v zameno lahko ohranili svoj jezik in ustanove, med katerimi so bile najbolj znane ≫sosednje≪. Fotografija: Vas Topolovo v Beneški Sloveniji/Wikipedija Prispevek Na današnji dan: Beneški Slovenci je za Vas napisal/a Peter Colnar preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD .

ponedeljek, 1. maj 2023

Slika članka
Na današnji dan: Zdravilišče v Laškem
Ing. Leopold Rodl je v Laškem, na prostoru, kjer je danes zdravilišče, odprl tedaj največji pokriti bazen na Štajerskem. Kopališču so dali kasneje še druge objekte, ta dan pa velja za ustanovitveni dan zdravilišča, ki je postalo center za rehabilitacijo in zdravljenje poškodb gibalnega in živčnomišičnega sistema. Termalni vrelec so verjetno poznali že Rimljani, prva ohranjena listina o njem pa je najemniška pogodba iz leta 1534, v kateri ga daje kartuzija Jurklošter v najem nekemu Pindarju. Prvo znanstveno analizo vode so naredili leta 1818 in takrat jim je uspelo najti izvir tik ob Savinji. Domačini so na pobudo zdravnika Riedla zajezili vrelec in zgradili leseno lopo, a so jo vsakoletne poplave redno odnašale. Po prihodu železnice je postal vrelec zanimiv za investitorje. Kopališko poslopje in kopališki bazen so odprli 1. maja 1854. Dobila sta ime Kaiser Franz-Josefs-Bad in tu se je kmalu začela zbirati izbrana družba dunajske in igralniške aristokracije. Leta 1882 je kupil zdravilišče Teodor Gunkel, izpopolnil naprave in uredil elektriko ter dogradil več poslopij. Tako je postalo Laško eno prvih zdravilišč v Avstro-Ogrski. Fotografija: Laško/Wikipedija Prispevek Na današnji dan: Zdravilišče v Laškem je za Vas napisal/a Peter Colnar preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.

nedelja, 30. april 2023

Slika članka
Na današnji dan: Kranjska čbelica
Skriptor licejske knjižnice v Ljubljani Miha Kastelic si je zamislil nov almanah slovenskega pesništva Krajnsko čbelico. Ob sodelovanju Franceta Prešerna ter praktični pomoči profesorja in namestnika bibliotekarja ljubljanske licejske knjižnice Matije Čopa mu je zamisel uspelo spraviti čez cenzurne ovire. Prvi zvezek Kranjske čbelice je izšel 30. aprila 1830. Čop je še svež izvod poslal Jerneju Kopitarju na Dunaj in mu v pismu sporočil: ≫Mogoče si uboga Čebelica, ko zdaj zlikana prileti k Vam, vsaj na zunaj je namreč izšla tako spodobno, kakor do zdaj le redko katera kranjska knjiga, pridobi več pohvale kakor prej v negližeju. Tukaj je njen izid prebudil več zanimanja, kakor bi moral človek pričakovati, namreč med ljudmi, katerim je bila predvsem namenjena, se pravi med bolj izobraženimi – saj kmetom, za katere že tako toliko drugih piše, ni bila namenjena.≪ V prvem zvezku Čbelice so bile izmed 38 pesmi samo tri Prešernove, v drugem, tretjem in četrtem pa so njegove pesmi zavzemale osrednje mesto. Prikrit odpor nasprotnikov je po izidu tretjega zvezka, v katerem je bila objavljena tudi Prešernova satira Nova pisarija, prerasel v odkrito nasprotovanje. Ta boj se je prepletel s črkarsko pravdo, ki je sicer potekala v časopisju, vendar je bila Krajnska čbelica s svojim programom njeno pravo ozadje in nazadnje tudi zmagovita stran. S svojimi prvimi štirimi zvezki je Krajnska čbelica odprla vrata slovenskemu posvetnemu pesništvu. Nenadomestljiva je bila tudi njena vloga pri uveljavljanju slovenščine med domačimi izobraženci. Zadnji, peti zvezek je izšel šele leta 1848, vendar je takrat njen čas že minil. Med Slovenci so že bile Prešernove Poezije, od leta 1843 pa so izhajale Novice ... Slika: Miha Kastelic Prispevek Na današnji dan: Kranjska čbelica je za Vas napisal/a Peter Colnar preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.

sobota, 29. april 2023

Slika članka
Na današnji dan: Slovensko-avstrijska vojna
29. aprila 1919 je prišlo do slovensko-avstrijske vojne. Slovenske enote Dravske divizijske oblasti so začele ofenzivo na celotni koroški fronti. Slabo pripravljen napad je do večera ponehal, enote pa so se vrnile na izhodiščne položaje. Do avstrijskega protinapada je prišlo 2. maja. Avstrijske enote so prodrle do Slovenj Gradca in Vuhreda v Dravski dolini. 8. maja so jih ustavile enote štajerskega obmejnega poveljstva. Fronta se je ustalila na črti Dravograd – Plešivec – Solčava – Železna Kapla. 9. maja so se začela v Celovcu pogajanja o premirju, ki pa niso bila uspešna in so bila čez en teden prekinjena. Ker zahteve, da se avstrijske enote umaknejo na izhodiščne položaje, niso bile uspešne, je sledila 28. maja vojaška akcija. Avstrijske sile so se morale umakniti na levi breg Drave. Avstrijsko poveljstvo je zaprosilo za premirje. Jugoslovanska stran ga je sprejela, vendar ni ustavila prodiranja. Labodski odred je 3. junija vkorakal v Velikovec, 4. junija so jugoslovanske sile prišle do črte Djekše – Krka in 6. junija zasedle Celovec in Gosposvetsko polje. Medtem so potekala med 4. in 6. junijem v Kranju pogajanja o premirju. Ker je mirovna konferenca medtem sklenila, da bo o tem, komu bo pripadala Koroška, odločil plebiscit, so postala pogajanja nepotrebna in so jih prekinili. Fotografija: Dravograd/Wikipedija Prispevek Na današnji dan: Slovensko-avstrijska vojna je za Vas napisal/a Peter Colnar preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.

petek, 28. april 2023

Jugoslovanska Zvezna skupščina je 28. aprila 1948 po hitrem postopku sprejela zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij. Šlo je za ≫drugo nacionalizacijo≪. Dopolnilna nacionalizacija je bila eno izmed dejanj, s katerimi je hotela KPJ komunističnemu svetu dokazati svojo pravovernost in zanikati sovjetske obtožbe. Z ≫drugo nacionalizacijo≪ je KPJ vzpostavila državnosocialistične odnose v skoraj vseh neagrarnih panogah. Vodilen je postal državni gospodarski sektor, saj je združeval 93 odstotkov vseh gospodarskih podjetij in 99,3 odstotka vseh zaposlenih delavcev, poleg tega pa se je končalo tudi podržavljanje tujih podjetij in ustanov. Na podlagi zakona o dopolnilni nacionalizaciji je bilo v Sloveniji ob koncu aprila in v začetku maja 1948 podržavljenih 769 podjetij. Od teh je bilo največ (531) industrijskih. Prispevek Na današnji dan: Druga nacionalizacija je za Vas napisal/a Peter Colnar preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD .

sreda, 26. april 2023

Slika članka
Na današnji dan: Krivi, ker so živi – Dachauski procesi
V letih 1948 – 1949 je bilo na tako imenovanih dachauskih procesih obsojenih 34 nekdanjih taboriščnikov iz nemških koncentracijskih taborišč Dachau in Buchenwald. Zaradi domnevnega sodelovanja z gestapom in ≫subverzivnega≪ delovanja po letu 1945 je bilo 15 obtožencev obsojenih na smrt (ni znano, kdaj in kje je bila sodba izvršena), drugi pa na dolge zaporne kazni. Petnajstim so izrekli smrtne obsodbe, od katerih so jih 11 izvršili. Dva obtožena sta umrla v preiskovalnem zaporu, eden na Golem otoku, drugi pa so bili obsojeni na visoke zaporne kazni. 26. aprila leta 1948 se je začel v Ljubljani glavni, tako imenovani Diehl-Oswaldov dachauski proces, na katerem so obsodili 15 ljudi. Preiskava je temeljila na domnevi, da so vsi člani taboriščnih komitejev med vojno sodelovali z Gestapom in kasneje služili zahodnim obveščevalnim silam v strahu pred razkrinkanjem. Po vojni naj bi nadaljevali z vohunstvom in sabotažami. Torej so jim sodili zato, ker so ostali živi! Fotografija: Dachau/Wikipedija Prispevek Na današnji dan: Krivi, ker so živi – Dachauski procesi je za Vas napisal/a Peter Colnar preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.

torek, 25. april 2023

Slika članka
Na današnji dan: Slovensko društvo
25. aprila 1848 so ustanovili v Ljubljani Slovensko društvo. Predsednik je bil Henrik Martinak, eden najradikalnejših Slovencev v Ljubljani, tajnika pa Franc Malavašič in Janez Bučar. Janez Bučar je prevzel zbiranje podpisov k peticiji za Zedinjeno Slovenijo, ki je bila v Ljubljani in marsikje na Kranjskem razumljena kot zahteva po takojšnji vpeljavi slovenščine v vse oblike javnega življenja ter odpustitvi vseh tistih, ki slovenščine niso obvladali, iz državne službe. Slovensko društvo se je ostro odzvalo na letak Krajnc Krajncam, napisan na pobudo oblasti, ker je hotel ločevati Kranjce od Slovencev. Kasneje je novo vodstvo pod predsedstvom Janeza Bleiweisa delovalo zmerneje. Razglašalo se je za nepolitično, Zedinjene Slovenije ni več poudarjalo. V ospredje je bilo postavljeno uveljavljanje slovenščine v javnosti. To so skušali doseči z vrsto kulturnih prireditev (beseda), dramskimi predstavami, zbiranjem gradiva za slovar slovenskega jezika … Zavzemali so se za ustanovitev univerze v Ljubljani. Po zaslugi društva so poslovenili ulična imena v Ljubljani. Z umirjenejšim delovanjem, zlasti pa stalnim poudarjanjem, da zahtevajo le uresničitev tistega, kar jim daje ustava, je društvo doseglo ugled v Ljubljani in na podeželju. Med njegove člane se je vpisal tudi škof Anton Martin Slomšek. Fotografija: Wikipedija Prispevek Na današnji dan: Slovensko društvo je za Vas napisal/a Peter Colnar preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.

ponedeljek, 24. april 2023

Slika članka
Na današnji dan: Slovenski ban Marko Natlačen
V Mančah se je 24. aprila leta 1886 se je rodil slovenski politik Marko Natlačen. Od leta 1935 do leta 1941 je bil ban Dravske banovine. Kot nasprotnika in neformalnega voditelja slovenskega protirevolucionarnega tabora ga je 13. oktobra 1942 po nalogu KPS ubila Varnostno obveščevalna služba. Na njegovo pobudo so 6. aprila 1941 ustanovili politično predstavništvo Slovencev - Narodni svet za Slovenijo, ki je skušal doseči, da bi se mu podredila jugoslovanska vojska v Sloveniji. Prizadeval si je predvsem, da bi Slovenijo zasedel en okupator in da bi bila priznana kot politični subjekt, kot neke vrste država, kot je bila to na primer Slovaška. Fotografija: Wikipedija Prispevek Na današnji dan: Slovenski ban Marko Natlačen je za Vas napisal/a Peter Colnar preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.

nedelja, 23. april 2023

Slika članka
Na današnji dan: Bloško smučanje
Bloški kaplan Jožef Bevk Podgrivarski je 23. aprila 1845 poročal v Novicah o hudi zimi na Blokah in rabi ≫šmečev≪. Šlo je za ≫eno prav pripravno in priročno orodje, kteriga se po zimi tukaj ljudje poslužvajo … To orodje imenujejo šmeče, in tudi plohi se mu pravi.≪ Očitno so Slovenci že takrat poznali svojevrstne smuči: ≫Šmeče so bukove deske, po 5 čevljev dolge /okrog 160 cm/, 6 do 7 palcev široke /med 16 in 19 cm/ in pol palca debele /okrog 1,40 cm/. V sredi so z usnjato podvezo predvidene, kamor se stopalo vtake, de k nogi desko derži, in kjer se stopi, de ne polzi, je klobučina perbita. Sprednji konec šmečev je senem enak; de v sneg ne rije, je nekoliko zakrivljen ...≪ O rabi bloških smučk, ki so povsem drugačne kot nordijske ali kasnejše nordijsko-alpske, je poročal že Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske. Znameniti pisec je v 17. stoletju tudi pohvalil smuško veščino domačih kmetov okoli Turjaka, njihovo urnost pa je primerjal kar s spretnostjo drsalcev na Holandskem. Prispevek Na današnji dan: Bloško smučanje je za Vas napisal/a Peter Colnar preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.

sobota, 22. april 2023

Slika članka
Na današnji dan: Narod ali pleme Izidorja Cankarja
Smo Slovenci narod ali pleme (rod)? Da smo pleme skupnega južnoslovanskega naroda, so menili nekateri slovenski liberalni politiki, kot na primer pisatelj in ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar. Takšno razlago je na zborovanju 16. novembra leta 1918 ponovno izpostavil slovenski pisatelj, diplomat, kritik in umetnostni zgodovinar Izidor Cankar, ki se je rodil v Šidu v Vojvodini 22. aprila leta 1886. Bil je vidni politik Slovenske ljudske stranke in bratranec pisatelja Ivana Cankarja. Umrl je leta 1958. V Ljubljani je končal klasično gimnazijo in bogoslovje. Bil je glavni urednik Slovenca. Leta 1918 je bil član Narodnega sveta v Zagrebu in tudi njegove delegacije za združitev južnih Slovanov v državo SHS. Leta 1920 je bil med organizatorji avtonomistične izjave slovenskih kulturnih delavcev. Leta 1920 je na ljubljanski univerzi utemeljil stolico za umetnostno zgodovino in bil njen prvi predavatelj. Bil je pobudnik za ustanovitev Moderne galerije v Ljubljani in soustanovitelj slovenskega PEN kluba. Fotografija: Wikipedija Prispevek Na današnji dan: Narod ali pleme Izidorja Cankarja je za Vas napisal/a Peter Colnar preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.

petek, 21. april 2023

52 prijavljencev je 21. aprila 1872 v Ljubljani ustanovilo Društvo slovenskih pisateljev in za predsednika izvolilo Davorina Trstenjaka, ki je dal pobudo za ustanovitev društva. Že pred desetimi leti je dal pobudo za ustanovitev takega društva France Cegnar, šest let za njim pa, tudi brez uspeha, Josip Jurčič. Društvo je priredilo Prešernovo slovesnost v Vrbi, nato pa zaradi nasprotij med mladoslovenci in staroslovenci zamrlo. Obnovili so ga leta 1885, ko se je društvo imenovalo Pisateljsko podporno društvo in je bil njegov predsednik Josip Vošnjak. Oktobra 1945 so sklicali občni zbor predvojnega društva in izvolili za predsednika Miška Kranjca. Društvo je kmalu postalo del Zveze književnikov Jugoslavije, iz katere je izstopilo 20. januarja 1990. Leta 1967 je društvo v odprtem pismu slovenski TV zahtevalo uvedbo slovenskega dnevnika na TV, leta 1983 pa javno zavrnilo ≫skupna jedra≪ v osnovni in usmerjeni šoli. Posebno pod predsedstvom Rudija Šeliga se je vse bolj angažiralo za svobodo ustvarjalnosti, politični pluralizem ter slovensko samostojnost. Slika: Wikipedija Prispevek Na današnji dan: Društvo slovenskih pisateljev je za Vas napisal/a Peter Colnar preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD .

četrtek, 20. april 2023

Slika članka
Na današnji dan: Kmečki upornik Ivan Gradnik
V Gorici je bil 20. aprila 1714 obglavljen kmečki upornik Ivan Gradnik. Njegovo pravo ime je bilo verjetno Ivan Miklavčič, rodil pa se je okoli leta 1690. Doma je bil iz Ročinja in podložnik kanalskega gospostva. Kot eden glavnih voditeljev je sodeloval pri uporu podložnikov tolminskega gospostva spomladi 1713. Upor, ki je bil uperjen proti novim državnim davkom, se je iz Tolminske razširil na območje južnega Posočja in Krasa. Ko je bil upor zadušen, se je Gradnik nekaj časa izmikal oblastem. Ujeli so ga na Kranjskem januarja 1714. 17. aprila 1714 je bila nad njim in tovariši izrečena smrtna obsodba. Tri dni nato je bil skupaj s Kobalom, Lovrom Kraguljem in Martinom Munihom obglavljen na Travniku v Gorici. Slika: Travnik, Gorica/Wikipedija Prispevek Na današnji dan: Kmečki upornik Ivan Gradnik je za Vas napisal/a Peter Colnar preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.

sreda, 19. april 2023

Slika članka
Na današnji dan: Pomoč ameriških Slovencev
Izseljeni Slovenci so bili vedno solidarni s svojo matično domovino. Tako so tudi že trinajst dni po napadu na Jugoslavijo, 19. aprila leta 1941, ameriški Slovenci ustanovili slovensko sekcijo Jugoslovanskega pomožnega odbora, ki je razmišljal o pomoči domovini. Med ameriškimi Slovenci so delovali člani jugoslovanske begunske vlade, kot na primer minister Franc Snoj in profesor pravne fakultete v Ljubljani dr. Boris Furlan. Za denarno pomoč domovini se je zavzemala tudi katoliška cerkev, saj sta bila v sekciji aktivna med drugimi tudi njena predstavnika, patra Kazimir Zakrajšek in Ambrožič. Z uradno zaukazano komunistično ≫edino zgodovinsko resnico≪ so bila dejstva ≫malenkostno≪ v nasprotju. Vsem je bil razumljivo v mislih namreč odpor zakonite vlade, katerega nosilec je bil njen obrambni minister Draža Mihajlović. Fotografija: Franc Snoj/Wikipedija Prispevek Na današnji dan: Pomoč ameriških Slovencev je za Vas napisal/a Peter Colnar preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.
Slika članka
Zakaj praznujemo veliko noč vsako leto na drug datum?
Čeprav zgodovinarji ocenjujejo, da so Jezusa Kristusa križali (7. april 30 ali 3. april 33), še danes premikamo datum Velike noči. Rimski cesar Konstantin je v 4. stoletju uvedel verske reforme v takratnem poganskem Rimu. Zato Jezusovo rojstvo praznujemo 25. decembra in ne 6. aprila kot je predvidevan datum jezusovega rojstva. Rimljani so imeli takrat Saturnalije, kar je starodavni zimski festival, ki je vključeval zabave, obdarovanja, krašenje z zelenjem. Ker teh praznovanj je bilo težko izkoreniniti, so naredili svoje praznike na te dni. Tako danes določamo datum Velike noči po luni. To je določil prvi koncil v Niceji, leta 325, ki je določil samo dve pravili za postavitev datuma. Zdaj velja, da je Velika noč na prvo nedeljo po prvi pomladanski polni luni. Tako so dosegli neodvisnost od hebrejskega koledarja in enotnost praznovanja po vsem svetu. Kasneje so leta 1582 sprejeli v rimokatoliški cerkvi reformo koledarja in še danes po večini sveta uporabljamo gregorijanski koledar. Zaradi vzhodnega razkola v cerkvi imajo pravoslavci še vedno julijanski koledar, kar pa pomeni tudi drug datum Velike noči. Datum križanja in vstajenja Jezusa Kristusa so zgodovinarji določili na podlagi astronomije. Glede na položaj lune so lahko izračunali za vsako leto, kdaj so judje praznovali pasho. Takratni judovski koledar je neznan in se je spreminjal. Zaradi tega zgodovinopisci nimajo pravega vira razen nove zaveze in luninega koledarja. Judje praznujejo pasho kot spomin, da jih je Bog izpeljal iz egiptovske sužnosti. Veliko noč se navezuje na judovsko pasho, saj po sta se evangelijih tako križanje kot vstajenje zgodila v zadnjih dneh pashe. V krščanstvu nastopi pred 40-dnevna pokora in se začne na pepelnično sredo. Obdobje posta traja 46 dni in nedelje ne štejejo zraven. Teden pred veliko nočjo se imenuje Veliki teden, ki spominja zadnje dni Jezusovega življenja na zemlji. Nedelja pred veliko nočjo je cvetna nedelja. Temu sledijo; veliki četrtek, veliki petek in velika sobota. Te imenujemo tudi veliko(nočno) tridnevje. Velika noč se praznuje z vigilijo, ki je na večer pred nedeljo. To je ostanek judovskega običaja, saj so judje praznovali nov dan, ko pade mrak. Beseda vigilija pride iz latinske besede vigilia, kar v prevodu pomeni nočna straža. To se navezuje na pričakovanje odrešenja oziroma na vstajenje Jezusa Kristusa. Običaji, povezani z Veliko nočjo se v krščanskem svetu deloma razlikujejo in vključujejo obred ob sončnem vzhodu, polnočno bedenje, vzklike in izmenjavo velikonočnih pozdravov, ter okrasitev in skupno razbijanje velikonočnih jajc. Kasneje so dodali še druge običaje. Trenutni sistem za določanje datuma predstavlja tudi razkorak med vzhodno in zahodno Cerkvijo. Lani je carigrajski patriarh napovedal nov dogovor med Rimskokatoliško cerkvijo in pravoslavno cerkvijo za nov skupni izračun datuma Velike noči. Dogovor si želijo doseči na 1700. obletnico koncila v Niceji čez dve leti. Prispevek Zakaj praznujemo veliko noč vsako leto na drug datum? je za Vas napisal/a Luka Mamic preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.

torek, 18. april 2023

Slika članka
Na današnji dan: Nova Gorica
Takoj po podpisu mirovne pogodbe z Italijo, ko je bilo jasno, da bo Gorico dobila sosednja država, so se partijski vrhovi odločili: če so nam vzeli Gorico, bomo svetu dokazali, da lahko zgradimo novo. 18. aprila 1948 so ustanovili poseben delovni odbor za graditev Nove Gorice. Odločitev za postavitev novega mesta je bila lahka – politična. Sprejeli so jo februarja 1947. Aprila so naredili osnutke novega mesta, julija pa je mesto dobilo ime – Nova Gorica. Teže je bilo odločitev uresničiti. Milijardo takratnih dinarjev so namenili za zgraditev stanovanj za 10.000 ljudi, upravna poslopja, komunalne naprave, urbanistični načrt, vodovode itd. Vnaprej so se odločili, naj bi ekonomsko jedro mesta tvoril lesni kombinat s tovarno pohištva, tekstilna tovarna, pivovarna, tiskarna, vinska klet in moderno vrtnarsko podjetje. Centralnemu komiteju Ljudske mladine Jugoslavije so predlagali in ta je že naslednje leto pripravil velike delovne akcije prostovoljnega dela 5000 mladincev. Od teh jih je bilo 3000 iz Slovenije, drugi pa iz drugih republik. Pravi razvoj Nove Gorice se je začel šele po odpravi okrajev leta 1965. Po tem se je uveljavila kot obmejno mesto in začela prevzemati vlogo stare Gorice. Fotografija: Wikipedija Prispevek Na današnji dan: Nova Gorica je za Vas napisal/a Peter Colnar preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.

nedelja, 16. april 2023

Slika članka
Na današnji dan: Madžari v Prekmurju
16. aprila 1941 so prišle v Prekmurje prve madžarske čete in ga zasedle. Uvedli so vojaško upravo s poveljstvom v Murski Soboti in Lendavi. Upravi sta bili neposredno podrejeni poveljstvu vojaško upravne skupine južne armade s sedežem v Subotici in nato v Novem Sadu. Njena naloga je bila izpolniti pogoje za uvedbo civilne uprave. V praksi je to pomenilo odstranitev sledov 22-letne jugoslovanske uprave v teh krajih in vzpostavitev temeljev za njihovo madžarizacijo. Madžari so od vseh treh okupatorjev na slovenskem ozemlju zadnji uvedli civilno upravo. Značilnost madžarske politike med obema vojnama je stalna navzočnost ideje o povojni ustanovitvi tisočletne Madžarske v njenih ≫zgodovinskih≪ mejah. V te meje je sodil tudi najbolj severovzhodni etični del slovenskega ozemlja – Prekmurje, ki je do nastanka jugoslovanske države v nasprotju z večino drugega slovenskega ozemlja spadalo v ogrsko polovico habsburške monarhije. Tako kot Nemci tudi Madžari niso priznavali domačemu prebivalstvu, da je del slovenskega narodnega telesa. V dokazovanju tega so se tako kot Nemci z vindišarsko teorijo oprijeli madžarske različice, vendske teorije o izvoru prekmurskega slovensko govorečega prebivalstva. Prispevek Na današnji dan: Madžari v Prekmurju je za Vas napisal/a Peter Colnar preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.