2. maja 1804 se je sestala zadnja ≫sosednja≪, to je zbor hišnih gospodarjev v Beneški Sloveniji. Samouprava Beneške Slovenije je sicer trajala do konca Beneške republike leta 1797. Na sejah ≫sosedenj≪ so reševali skupne probleme in tudi sodili. Beneška Slovenija ali Benečija je dobila ime po pripadnosti Benetkam. S Slovenci je naseljena že iz davnih časov. Njeno jezikovno, zgodovinsko in kulturno jedro so doline Nadiže. Od leta 952 je bilo slovensko ozemlje povezano z Veliko Karantanijo. Ko se je ta od druge polovice 1. stoletja naprej začela deliti, so nastale dežele, ki so ostale nespremenjene do leta 1918: Koroška, Kranjska, Štajerska, Goriška, Istra in Oglejski patriarhat, pod katerega je sodila tudi Benečija. Njena naloga je bila varovati mejo proti skupini držav pod Habsburžani. Prebivalci so v zameno lahko ohranili svoj jezik in ustanove, med katerimi so bile najbolj znane ≫sosednje≪. Fotografija: Vas Topolovo v Beneški Sloveniji/Wikipedija Prispevek Na današnji dan: Beneški Slovenci je za Vas napisal/a Peter Colnar preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD .