Vir: Slovenski rod
petek, 1. oktober 2021
Arhivalija meseca oktobra: Priden ali malopriden?
Pred 420 leti, 19. oktobra 1601, je bil na Dunaju skupaj z nekaj soobsojenci usmrčen Jurij Paradeiser. Plemiča iz ugledne koroške rodbine so obsodili zaradi izdaje, saj je leto prej po daljšem obleganju Turkom predal strateško pomembno obmejno trdnjavo Kaniža, v kateri je poveljeval. Precej manj od usodne dvoletne kaniške epizode je poznano Paradeiserjevo službovanje v obmorskem Senju. Januarja 1596 je kot senjski kapetan na Kranjsko poslal dve zanimivi svarili pred napadom Turkov, tako imenovana turška glasa, ki ju predstavljamo v nadaljevanju.
Arhivski vir
Senj, 23. 1. 1596
Original, papir, 4 listi
Signatura: SI AS 2, Deželni stanovi za Kranjsko, I. reg., šk. 203 (fasc. 124b)
Turška glasa Jurija Paradeiserja in njegov neslavni konec
Slika 1a
Roparski vpadi osmanskih Turkov so bili v 15. in 16. stoletju ena glavnih nadlog slovenskega prostora. Najhujši so bili vpadi v obdobju 1469–1483. Pogosti, sicer manj siloviti in obsežni so bili v dvajsetih in tridesetih letih 16. stoletja, potem so postopoma pojenjali in se omejili na Kranjsko. Ta je zadnji vpad doživela pozimi 1559. Stalna nevarnost, o kateri pričajo številna poročila o zbiranju vojske in možnih napadih, je še dolgo ostala, saj se je turška meja ob koncu 16. stoletja Kranjski približala na vsega 15 kilometrov.
Slika 1b
Uspešna obramba pred Turki je bila pogojena z dobro obveščevalno in signalno organizacijo. Poleg »globalne« obveščevalne službe s središčema v Benetkah in Dubrovniku je bila za zaščito neposredno ogroženih dežel potrebna obveščevalna mreža ob hrvaško‑turški meji. Vesti o grozeči nevarnosti, ki so jih gradiščani in vojaški poveljniki ob meji dobili od svojih vohunov ali ujetnikov, so zapisali in jih po slih po določeni poštni mreži poslali na Kranjsko. Ta tajna poročila so imenovali turški glasi. Imela so posebno obliko in so se že na pogled razlikovala od običajnih pisem. Vsebina navadno govori o zbiranju turške vojske, njeni številčnosti in verjetni poti napada ter poziva k pripravljenosti. Turški glasi so bili večinoma pisani v nemškem jeziku, poznamo jih tudi v italijanskem in hrvaškem jeziku ter glagolici.
Slika 2a
Zelo zanimiva primerka je poslal senjski kapetan Jurij (Georg) Paradeiser. Senj je bil eden glavnih stebrov v sistemu utrdb Vojne krajine in hkrati eden najvažnejših obveščevalnih centrov ob hrvaško-turški meji med Savo in morjem. Jurij Paradeiser je bil iz ugledne koroške plemiške rodbine, ki je bila precej razvejana in je imela že od začetka 15. stoletja posesti tudi na Kranjskem. Rodil se je verjetno med letoma 1565 in 1570, a o njegovi mladosti ničesar ne vemo. Prvič je bil omenjen leta 1594, ko se je v imenu nadvojvode Maksimilijana III. mudil v Pragi. Istega leta se je poročil in cesar Rudolf II. mu je namenil drago(ceno) poročno darilo, ki kaže na ugled prejemnika. V letih 1595–1598 je bil vojaški poveljnik v Senju. Spomladi 1596 je ob poskusu osvoboditve trdnjave Klis pri Splitu menda za kratko padel v turško ujetništvo.
Slika 2b
1. januarja 1596 je Jurij Paradeiser, koroški dedni deželni lovski mojster in habsburški kapetan v Senju, podpisal dva turška glasa. Prvega, ki je vsebinsko bolj konkreten, je v nemščini napisal in pečatil sam. Na hrbtni strani poleg običajnega »naslova« najdemo še zapis v glagolici, bržčas povzetek nemškega sporočila. Bolj splošno, a zelo zanimivo je drugo svarilo, ki je pisano v hrvaškem (kvarnerskem?) dialektu in pod katerim je prav tako podpisan Paradeiser, čeprav je možno, da ga je spisal kdo drug. Če besedilo prestavimo v sodobni črkopis, dodamo kako ločilo in veliko začetnico ter smiselno priredimo pisanje skupaj-narazen, zveni tako:
"Plemenitim, izbranim, kako vzmožnim i vzveličenim i svake plemenite časti i hvale dostojnim, gospodi kapitanom, glavarom i porkulabom, svim tim daje moja prepravna služba preporučena. Vazda, ne mogoh prepustiti vam moja gospodo za oznaniti, kako moji junaci, koji su na putu bili, danas doidoše, koji za istinu povidaju, da se turska vojska spravlja, a u ove kraje da upade, za osvetiti od nas njim učinjenu sramotu, da se svaki
Ministrica dr. Jaklitsch v okviru Regijskega obiska vlade v Zasavski regiji
Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch je danes v okviru regijskega obiska vlade v Zasavski regiji obiskala Gimnazijo in ekonomsko srednjo šolo Trbovlje, srečala se je z županjo občine Trbovlje, si ogledala Park kulture, virtualni muzej rudarstva 4. DRITL in sobo pobega Escape mine v Trbovljah ter obiskala Rudarski muzej Zagorje.
Ministrica dr. Helena Jaklitsch je v prvem delu obiska Zasavja obiskala Gimnazijo in ekonomsko srednjo šolo Trbovlje, kjer jo je ravnateljica Jelena Keršnik najprej popeljala po šoli. Zaustavili sta se v dveh razredih, v katerih so se dijaki pravkar pridno učili novih jezikov. Ministrica je dijake pozdravila in jih spodbudila k učenju. Nato je sledil pogovor z učitelji in dvema dijakinjama o sodelovanju s srednjo šolo v Kaknju v okviru projekta »Medkulturni dialog mladih z novimi spoznanji skozi kulturo«. Srečanja se je udeležila tudi predsednica društva »Jožef Špringer« v Kaknju gospa Davorka Drijenčić. Ministrica je pozdravila tovrstno sodelovanje in poudarila, da jo resnično veseli, da se šola na ta način povezuje z našimi rojaki po svetu ter ponudila pomoč Urada pri povezovanju še z drugimi slovenskimi društvi v izseljenstvu. Sodelovanje s šolo je predlagalo prav Slovensko združenje »Jožef Špringer« Kakanj, ker sta si mesti zelo podobni (industrijski občini, rudnik, elektrarna, cementarna, geografski položaj) in ker je bil v Trbovljah rojen prvi predsednik in ustanovitelj društva gospod Jožef Špringer, po katerem združenje tudi nosi ime.
Ministrica dr. Jaklitsch je obiskala Gimnazijo in ekonomsko srednjo šolo Trbovlje
Ministrica se je v nadaljevanju srečala z Jasno Gabrič, županjo občine Trbovlje, ki ji je najprej razkazala Park kulture, ki so ga v centru mesta uredili v okviru uspešnega Interreg projekta »Inspiracija«. Glavni cilj projekta je bil omogočiti revitalizacijo industrijskih delov sodelujočih mest na podlagi oživitve bogate rudarske in industrijske dediščine. V nadaljevanju so ministrico popeljali še po virtualnem muzeju rudarstva 4. DRITL, ki na sodoben in interaktiven način pripoveduje zgodbo o življenju rudarjev trboveljskega rudnika. S pomočjo sodobnih tehnologij je ministrica med drugim doživela tudi izkušnjo vzpona na najvišji dimnik v Evropi, ki stoji prav v tem mestu. Ogledala pa si je tudi zanimivo sobo pobega Escape mine, kjer se obiskovalci skozi številne izzive poskušajo rešiti iz rudnika.
Srečanje ministrice z Jasno Gabrič, županjo občine Trbovlje
Pred zaključno javno tribuno je ministrica dr. Jaklitsch obiskala še Rudarski muzej Zagorje. Ministrici sta direktorica Kulturnega centra Delavski dom Zagorje Karmen Cestnik in strokovni sodelavec v muzeju Milan Razboršek predstavila zbirko, ki obsega veliko število fotografij o rudarjenju v Zagorju, zbirko orodij, kamnin ter rudarskih pripomočkov, ki so jih rudarji uporabljali pri svojem delu ter zbirko rudarske težke mehanizacije (lokomotiva, rudarski vozički…), ki prikazuje hiter napredek tehnik izkopavanja premoga. V muzeju se je moč sprehoditi po imitaciji rudniškega rova, v katerem je urejen prikaz razvoja jamskega podporja ter tehnike odkopavanja premoga. Ministrica je poudarila, da jo veseli, da ohranjajo spomin na rudarski zgodovinski značaj teh krajev in jih spodbudila, da se povežejo s Slovenci po svetu in svojo razstavo obogatijo tudi na tem področju. Slovenski izseljenci so se namreč naseljevali v številnih rudarskih mestih in pokrajinah v Evropi in Ameriki. Marsikje so nastajale posebne slovenske rudarske kolonije s slovenskimi društvi, cerkvami, hranilnicami itd. Ker se s tem segmentom slovenske izseljenske dediščine načrtno in sistematično še ne ukvarja nihče, bi bilo dobro, da bi se s to tematiko začela ukvarjati ena od specializiranih muzejskih ustanov.
Obisk Rudarskega muzeja Zagorja
Vir: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu
Prispevek Ministrica dr. Jaklitsch v okviru Regijskega obiska vlade v Zasavski regiji je za Vas napisal/a Urednistvo preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.
četrtek, 30. september 2021
Mednarodni dan starejših: 21 % prebivalcev Slovenije je starih 65 ali več let
1. 1. 2021 je imela Slovenija 2.108.977 prebivalcev, 435.715 jih je bilo starih najmanj 65 let. Med toliko starimi jih je bilo v 2020 47 % z največ srednješolsko izobrazbo. Med 65–74 let starimi prebivalci Slovenije je bilo v 2020 56 % takih, ki so že uporabljali internet.
65 ali več let je starih 21 % prebivalcev Slovenije 1. januarja 2021 je imela Slovenija 2.108.977 prebivalcev. 21 % ali 435.715 jih je bilo starih najmanj 65 let; 43 % je bilo moških, 57 % pa žensk. Delež oseb te starosti (starejših) je bil najvišji v pomurski (23,6 %), najnižji pa v osrednjeslovenski statistični regiji (18,9 %).
Delež prebivalcev, starih 65 let ali več, statistične regije, Slovenija, 1. 1. 2021
Najpogostejši imeni prebivalcev in prebivalk, vseh skupaj in starih najmanj 65 let, Slovenija, 1. 1. 2021 sta Franc in Marija
Poroke in razveze med starejšimi 5.214 pari, ki so v 2020 sklenili zakonsko zvezo v Sloveniji, je bilo 112 ženinov in 46 nevest starih 65 ali več let; 22 ženinov in 7 nevest izmed teh je zakonsko zvezo sklenilo prvič.1.774 zakonskih zvez je bilo v 2020 razvezanih. Med moškimi, ki so se razvezali, jih je bilo 117 starih 65 ali več let, med razvezanimi ženskami je bilo toliko starih 67.
Od delovno aktivnih, starih vsaj 65 let, jih največ dela v kmetijstvu.
3,2 % je v 2020 znašala stopnja delovne aktivnosti med prebivalci Slovenije, starimi 65 ali več let, med vsemi skupaj pa je bila 54,9-odstotna.
13.000 delovno aktivnih prebivalcev Slovenije je bilo starih 65 ali več let.
44,4 % prebivalcev med delovno aktivnimi, starimi vsaj 65 let, je delalo v kmetijskih dejavnostih.
Dosežena stopnja izobrazbe med starejšimi nižja kot med vsemi skupaj. V 2020 je bilo med prebivalci Slovenije, starimi 65 ali več let, 47 % srednješolsko izobraženih, kar je bilo nekoliko manj kot med vsemi prebivalci Slovenije, starimi vsaj 15 let. Še večje razlike so bile med deležem vseh in deležem starejših prebivalcev z osnovnošolsko in tistih z vsaj višješolsko izobrazbo, še posebno med starejšimi ženskami. Med temi je bilo na primer za 23 odstotnih več takih, ki so imele samo osnovno šolo, kot med vsemi prebivalkami, starimi 15 ali več let, takih, ki so imele vsaj višješolsko izobrazbo, pa je bilo za 17 odstotnih točk manj kot med vsemi.
Dosežena stopnja izobrazbe - med vsemi (15+) in med 65+, Slovenija, 2020
Internet uporablja več kot polovica starejših prebivalcev. Med prebivalci Slovenije, starimi 65–74 let, je bilo v 2020 56 % takih, ki so že uporabljali internet; 33 % oseb te starosti je internet uporabljalo večkrat dnevno. Med rednimi uporabniki interneta v 2020, to je takimi, ki so internet uporabljali v zadnjih treh mesecih pred anketiranjem (teh je bilo 51 %), jih je 78 % uporabljalo internet za iskanje informacij o blagu in storitvah, 74 % za branje spletnih novic in časopisov in 59 % za iskanje informacij, povezanih z zdravjem.
Uporaba interneta med starejšimi (65+) narašča
Objava Mednarodni dan starejših 2021 je na voljo tudi v zapisu PDF. Za ogled kliknite TUKAJ.
Obiščite tudi našo podatkovno bazo SiStat.
Vir: Statistični urad RS, Irena Svetin
Prispevek Mednarodni dan starejših: 21 % prebivalcev Slovenije je starih 65 ali več let je za Vas napisal/a Urednistvo preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.
ponedeljek, 27. september 2021
Ministrica dr. Jaklitsch med rojaki v Lemontu
Zadnji dan obiska pri Slovencih v Združenih državah Amerike, v nedeljo, 26. septembra, je dr. Helena Jaklitsch, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu, preživela med rojaki v Lemontu, kraju v bližini Chicaga, kjer je slovenska skupnost pred 26 leti na zemljišču slovenskih frančiškanov zgradila Slovenski katoliški kulturni center.
Najprej jo je sprejel še edini slovenski frančiškanski duhovnik v tamkajšnjem samostanu pater Metod Ogorevc.
Ministrica dr. Jaklitsch s patrom Metodom Ogorevcem
Razkazal ji je obsežno, kar 40 hektarjev veliko in lepo urejeno posest oziroma park, ki ga krasijo kip misijonarskega škofa Friderika Ireneja Barage, miniaturna podoba njegove rojstne hiše ter cerkve v Marquettu, kjer je pokopan skupaj s še drugimi slovenskimi škofi in duhovniki, imitacija votline Lurške Matere Božje, jezerce z »blejskim« otočkom in miniaturno cerkvijo na njem, s kamnom upodobljene postaje križevega pota idr.
Imitacija votline Lurške Matere Božje
Jezerce z »blejskim« otočkom in miniaturno cerkvijo na njem
V kompleksu parka je tudi pokopališče, na katerem počiva okoli 60 slovenskih frančiškanov, ki so delovali v ZDA. Posebej velja omeniti grob enega najbolj znanih slovenskih izseljenskih duhovnikov p. Kazimirja Zakrajška, ki je že dolgo pred slovensko osamosvojitvijo navduševal rojake v ZDA za samostojno slovensko državo, ter nagrobnik škofa Gregorija Rožmana, čigar posmrtne ostanke so pred leti prenesli v Slovenijo.
Častni konzul RS in tudi diakon v slovenski župniji dr. Janez Vidmar je ministrici in delegaciji razkazal romarski dom, ki ga še obnavljajo. V samostanski cerkvi, posvečeni brezjanski Mariji Pomagaj, je sledila slovesna slovenska maša, s katero so rojaki obhajali Slomškovo nedeljo, posvečeno blaženemu škofu Antonu Martinu Slomšku. Pri maši je sodeloval pevski zbor Špendov, poimenovan po slovenskem frančiškanskem duhovniku in skladatelju Vendelinu Špendovu, ki je vrsto let deloval v Lemontu in tudi vodil zbor. Praznovanje so obogatile številne slovenske narodne noše.
V nadaljevanju programa je v prostorih Slovenskega katoliškega kulturnega centra sledila proslava v počastitev 30-letnice samostojne Republike Slovenije in 25. obletnica centra, ki je bila sicer že leta 2020, vendar je bilo njeno praznovanje zaradi covida prestavljeno (fotografija na naslovnici). Na dogodku se je zbralo več kot 200 rojakov, kar je bila daleč najštevilčnejša udeležba od izbruha epidemije. Šlo je sploh za prvi večji dogodek v zadnjem letu in pol. V kulturnem programu so z recitacijo nastopili otroci iz slovenske šole, ki poteka v centru, plesalci folklorne skupine Marela, moški pevski zbor Špendov in ženski zbor Marjetice.
Folklorna skupina Marela
Zbrane sta nagovorila predsednica doma Tina Hozjan Ruda in častni konzul RS dr. Janez Vidmar, sledila sta pozdrava generalne konzulke RS iz Clevelanda Alenke Jerak ter nekdanjega generalnega konzula, zdaj svetovalca ministrice, dr. Zvoneta Žigona. Osrednja govorka je bila ministrica dr. Helena Jaklitsch. V nagovoru se je rojakom med drugim zahvalila za izjemno vlogo pri prizadevanjih za demokratizacijo, osamosvojitev in mednarodno priznanje Slovenije, še posebej pa tudi za njihovo zvestobo slovenski besedi, pesmi, molitvi in sploh Sloveniji.
Predsednica Slovenskega katoliškega kulturnega centra Tina Hozjan Ruda
Centru oziroma predsednici Tini Ruda je vročila priznanje urada ob 25-letnici delovanja centra ter zastavo Republike Slovenije kot posebno darilo s posvetilom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja.
Skupinska fotografija z ministrico dr. Jaklitsch
S tem se je zaključil naporen, a za slovensko skupnost še posebej v času epidemije izjemno pomemben in potreben obisk. Med gostovanjem, ki je bilo sicer posvečeno 30-letnici slovenske samostojnosti, je ministrica dr. Helena Jaklitsch v enajstih dneh obiskala rojake in njihove številne ustanove v Clevelandu, Pittsburghu, New Yorku, Bethlehemu, Indianapolisu, Milwaukeeju, Jolietu in Lemontu.
Vir: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu
Prispevek Ministrica dr. Jaklitsc
Video: POTA Kenija 2021
Video predstavlja del izkušnje Kenije, kamor se je poleti 2021 v okviru programa POTA, mladinskega misijonskega prostovoljstva odpravila sedemčlanska ekipa. Glede na potrebe misijona so v Sloveniji najprej zbrali denar in material, športne rekvizite in se odpravili na pot. V videu je avtorica, Rebeka Mamić, ena od sedmih članic, zbrala nekaj utrinkov iz tega prostovoljskega projekta. Začenši z njihovo potjo, odpravo v neznano s sedmimi znanci.
"Videli boste topel sprejem in začetek spoznavanja kulture med bivanjem in delom pri našemu gostitelju, misijonarju Kenijskega rodu. Raznovrstno delo v različnih skupnostih, organizacijah. Oratorijski dan z vaškimi otroki, pobiranje smeti, delavnice in ples z otroki iz ulice, srečanje s katoliško mladino, delavnice in štafetne igre z gluhimi otroki, skrb za gibalno ovirane. Na poti nazaj srečanje s škofom, obisk Maasajev in safari. In prej zgolj znanci so postali prijatelji. In Kenija se je zapisala v srce." je Rebeka zapisala pod objavo videa na njenem YouTube kanalu. Video si lahko ogledate TUKAJ.
Vir: Rebeka Mamić
Prispevek Video: POTA Kenija 2021 je za Vas napisal/a Urednistvo preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.
torek, 21. september 2021
Rodoslovje
V Svetovalnici je bil z nami Peter Hawlína, strokovnjak za rodoslovje. Podal je nekaj namigov in napotkov, kako se lotiti raziskovanja svojih prednikov. Pogovor je vodila Tanja Dominko.
Od kod želja brskati po preteklosti?
»Po naključju sem dobil v roke računalniški program rodoslovja. Čutil sem, da bi me to lahko zanimalo. Vanj sem vpisal svojo družino, brate, sestre in videl, da je uporaben, da ti zelo pomaga, še zlasti, če si po naravi len, a sistematičen. Sem videl, kako lepo pregledno je vse, kar želiš videti in vedeti in kako se ti lepo pokaže, kam naprej. Vpisal sem vse, kar sem vedel. To je bilo 30 let nazaj. Leta 1987, ko sem imel doma prvi pravi računalnik, sem na pamet zapisal kakih 200 oseb. Osnovni podatki o krstu, rojstvu, so bili zapisani v krstni knjigi. Vpisovali so se tudi datum in kraj poroke in smrti. To so osnovni gradniki. Tako sem začel. Ko sem imel teh 200 oseb vpisanih, se je moja radovednost ni potešila, ampak šele prebudila. Takrat sem začutil, da moram nujno raziskovati naprej … Zanašal sem se na to, da je bilo med sorodniki že nekaj narejenega, na družinskih dokumentih je bilo precej zrisano, spisano, to sem marljivo prepisoval in prišel kmalu do številke 500 in več oseb. Radovednost je bila zadosti močna, da sem prosti čas, kolikor ga je bilo, posvečal temu in ko sem izčrpal sorodstvene vire informacij, sem bil prisiljen iti v arhiv. V nadškofijskem arhivu v Ljubljani sem zaprosil za knjigo porok v Tržiču in ko sem jo odprl, sem videl, da ne znam brati gotice. Zagledal sem se v tiste zapise in stežka prebral ime Katarina. Črkoval sem in ugibal, sem pa že od prej rad reševal rebuse in uganke. Ta kombinatorika mi je pomagala, da sem prebral tudi priimek Katarina Ahačič se poroči s tem in tem. Naprej je šlo lažje, skoraj tekoče.«
Preden se zakoplješ v podatke škofijskih arhivov, se sprehodi po pokopališču.
Potreba po vodenju rodovnika se je pokazala zaradi pravic do premoženja
»Izvirna potreba po vodenju rodovnika je pravica do dedovanja nečesa, pravica do premoženja, oblasti. Slišal sem za primere, ko ni lahko najti vseh upravičenih dedičev po treh, štirih generacijah, saj ni bilo potrebe, da bi se iskali. Če pa nastane potreba za nakup posesti, kjer dedičev ne poznamo, pride do potrebe, da bi sodni izvedenec potrdil pravilnost in popolnost te družinske slike. Vsa zgodovina, tudi mitologija je polna rodovnikov. V Svetem pismu sta evangelista Matej in Luka popisala Jezusov rodovnik od Adama in Eve do njegovega rojstva. Eden pride do Marije, drugi pa do Jožefa. V Homerjevi Odiseji skoraj za vsakega junaka preberemo, kdo je bil njegov oče. Rodovnik in priimki pogosto nastanejo po očetu, včasih tudi po materah. Priimek se je pojavil v splošni rabi pri nas šele v 16. stoletju, pri nekaterih kulturah in narodih pa še kasneje.«
Rodoslovje skozi pet obdobij: nepismenosti, pismenosti, računalništva, interneta in genetike
»Rodoslovje v obdobju splošne nepismenosti: človek je znal pisati na svoj način skoraj od nastanka človeka. Ko pride do splošne pismenosti, si lahko zapisal to, kar si prej vedel. Prepričan sem, da so naši dedje in babice vedeli več, kot vemo mi, zapisano imamo pa mi več. Iz obdobja pismenosti so ohranjeni številni lepi rodovniki, zrisani, okrašeni. To so velike, drage umetnine. V obdobju računalništva v drugi polovici 20. stoletja, se je področje rodoslovja zelo hitro razvijalo. Računalniški program Brother's Keeper zame velja za najboljšega, ker ga tako dobro poznam. Programi se še vedno razvijajo in marsikdo od kolegov, s katerimi se še vedno srečujemo, gleda z nekim pomilovanjem na uporabo Brother's Keeper programa. Veliko teh novejših naprednejših programov sem videl in opazim bolj oblikovni, kot vsebinski napredek. V obdobju interneta v 21. stoletju imamo vse v oblaku in na računalnikih, prenosnikih, tudi prek telefonov lahko dostopamo. Ta tehnologija nas prehiteva, ne moreš ji slediti, kako to napreduje in zavedam se, da sem ostal nekje v kameni dobi. Zadnje obdobje (zadnjih 10 let) se je pojavila genetika. Ta se je tako izpopolnila in komercialno približala ši
sreda, 15. september 2021
Ministrica dr. Jaklitsch jutri na obisku pri Slovencih v ZDA
dr. Helena Jaklitsch, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu, bo v četrtek, 16. septembra, pričela z obiskom med slovenskimi rojaki v ZDA. Ta bo potekal predvsem v znamenju 30-letnice samostojnosti Republike Slovenije.
Tako bo uvodoma obiskala slovensko hranilniško-zavarovalniško ustanovo AMLA (American Mutual Life Association) v Clevelandu, »največjem slovenskem mestu zunaj Slovenije«. V njenih prostorih so se pred 30 leti odvijali sestanki odbora Združeni Američani za Slovenijo, ki je odločilno pripomogel k ameriškemu priznanju samostojne Slovenije. Že prvi dan se bo sestala s clevelandskimi politiki in škofom slovenskega porekla, z županom Frankom Jacksonom, ki je vse od svoje izvolitve jeseni 2005 izjemno odprt do slovenske skupnosti, v rotundi mestne hiše pa bo na osrednji proslavi ob 30-letnici samostojne Slovenije nagovorila slovenske rojake in Američane. To bo tudi priložnost za razglasitev prejemnikov spominske medalje, ki jo slovenska vlada podeljuje vidnim rojakom za njihovo vlogo in dejavnosti v času prizadevanj za slovensko samostojnost in mednarodno priznanje.
V naslednjih dneh bo v Clevelandu med drugim obiskala »Slovensko narodno podporno jednoto« v Pennsylvaniji in v Clevelandu, clevelandski Muzej polke, Slovenski narodni dom, Slovenski muzej in arhiv, Slovensko genealoško združenje, slovenski župniji sv. Vida in Marije Vnebovzete, najpomembnejša pa bo udeležba na proslavi v čast 30. rojstnega dne Slovenije na Slovenski Pristavi, ki letos praznuje 60 let delovanja in kjer bo podelila tudi več priznanj zaslužnim rojakom.
Med ministričinim obiskom v Clevelandu bo odprtih več razstav in podobnih dogodkov v sklopu Slovenskih dnevov v Clevelandu, ki potekajo v soorganizaciji Generalnega konzulata RS v Clevelandu in generalne konzulke Alenke Jerak ter slovenske skupnosti. Tako bo v mestni hiši odprta razstava Tehničnega muzeja Slovenije Mi in oni brez meja, sledila bo predstavitev slovenske kulinarike v okviru projekta Slovenija – Evropska gastronomska regija, v Slovenskem narodnem domu pa bo odprta razstava Ameriški mediji - pot do priznanja slovenske neodvisnosti v ZDA in Ohiu.
V nadaljevanju obiska bo ministrica obiskala slovenske rojake v New Yorku, Indianapolisu, Milwaukeeju ter Jolietu in Lemontu v bližini Chicaga. Med gostovanjem bo podelila vrsto priznanj slovenskim ustanovam, ki v letošnjem letu obhajajo pomembne obletnice delovanja.
Vir: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu / Government's office for Slovene Abroad
Prispevek Ministrica dr. Jaklitsch jutri na obisku pri Slovencih v ZDA je za Vas napisal/a Urednistvo preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.
Janko Rupnik: Logaško gospostvo
Ljubiteljski zgodovinar in rodoslovec Janko Rupnik bo v Logatcu predstavil nekatere značilnosti in posebnosti vpisov kmečkih posestev in drugih zemljišč skozi čas. Poseben poudarek bo na prostoru, ki ga danes pokriva Občina Logatec.
V predstavitvi bodo predstavljeni prvi znani zemljiški zapisi logaškega, ki segajo na konec 15. stoletja, kot tudi značilnosti današnjih digitaliziranih zemljiških knjig. Prek zapisov v urbarjih, katastrih in zemljiških knjigah se odraža razvoj našega prostora, posledično tudi njegovo družbeno in socialno življenje skozi posamezna zgodovinska obdobja, kar bo predavanje še posebej popestrilo.
Dogodek bo potekal v četrtek 16. septembra ob 19.30 na ploščadi pred Knjižnico Logatec oziroma v Prešernovi dvorani Narodnega doma (v primeru slabega vremena). Za obiskovalce je pogoj PCT (preboleli, cepljeni, testirani).
Prispevek Janko Rupnik: Logaško gospostvo je za Vas napisal/a Urednistvo preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.
petek, 10. september 2021
Lani je umrlo 3800 ljudi več kot običajno
Lani je v Sloveniji umrlo 3800 ali 19 % več prebivalcev kot povprečno v letih od 2015 do 2019. Ta presežna umrljivost je najvišja v Evropi. Uradno pa je zaradi covida umrlo 2891 ljudi. Naravni prirast pa je bil lani najnižji od leta 1945 naprej.
Umrli moški so bili stari povprečno 75,3 leta, umrle ženske 82,9 leta. Deček, rojen v 2020 v Sloveniji, lahko pričakuje, da bo dočakal 77,81 leta, deklica, rojena v istem letu, pa 83,39 leta.
Leto 2020 je močno zaznamoval novi koronavirus (povzročitelj bolezni covid-19), saj je povzročil, da je bilo število umrlih v tem letu precej višje kot v preteklih letih. V letu 2020 je v Sloveniji umrlo 24.016 prebivalcev, 11.733 moških in 12.283 žensk. Osnovni kazalnik umrljivosti (število umrlih na 1.000 prebivalcev) je v letu 2020 dosegel najvišjo vrednost, odkar spremljamo statistiko umrlih (od 1954): 11,4 na 1.000 prebivalcev.
Presežna umrljivost (tj. presežek števila umrlih v primerjavi s povprečnim številom oseb, umrlih v preteklih letih v istem obdobju) je v 2020 v Sloveniji znašala 18,8 %. To pomeni, da je v 2020 umrlo za 18,8 % ali 3.795 več prebivalcev kot povprečno v letih 2015–2019.
Razlika med številom umrlih v posameznem mesecu v letu 2020 v primerjavi s povprečji istih mesecev v letih 2015–2019 je bila največja v mesecu novembru (91,6 %), druga največja pa v decembru (81,8 %).
Na dan je v letu 2020 umrlo povprečno 66 prebivalcev ali povprečno 10 več kot v letih 2015–2019. Presežek števila umrlih se kaže tudi v tem, da je bil v letih od 2000 do 2019 le en dan, v katerem je umrlo 100 ali več prebivalcev. V letu 2020 je bilo takih dni 38, vsi pa so bili v novembru ali decembru. 6. december je bil v letu 2020 dan z največjim številom umrlih v tem letu. Na ta dan je umrlo 130 prebivalcev.
Prvi teden meseca decembra 2020 (od 30. novembra do 6. decembra 2020) pa je bil v tem letu teden z največjim številom umrlih. V tem tednu je umrl 801 prebivalec.
Umrljivost 2020 glede na povprečje 2015 - 2019
Umrljivost v 2020 višja od povprečja 2015–2019 v vseh statističnih regijahPresežna umrljivost je bila v letu 2020 v primerjavi s povprečjem let 2015–2019 najvišja v gorenjski regiji: 24-odstotna. To pomeni, da je v tej regiji v 2020 umrlo za 24 % več prebivalcev kot povprečno v istem obdobju v letih od 2015 do 2019. Sledile so ji pomurska regija (23 %), koroška (21 %) in savinjska regija (21 %). V goriški regiji je bila najnižja (6 %).
Presežna umrljivost v 2020 glede na povprečje 2015 - 2019, statistične regije, Slovenija
Povprečna starost umrlih v 2020 za eno leto višja kot v 2019Povprečna starost umrlih je v letu 2020 znašala 79,2 leta in je bila za 1,1 leto višja od povprečne starosti umrlih v letu 2019. Povprečna starost v 2020 umrlih moških je bila 75,3 leta (1,4 leta višja kot v 2019), povprečna starost v tem letu umrlih žensk pa 82,9 leta (0,8 leta višja kot v 2019).
Povprečna starost moških ob smrti se zvišuje hitreje kot povprečna starost umrlih žensk. Od leta 1991 se je povprečna starost moških ob smrti zvišala za skoraj 10 let (9,9 leta), povprečna starost žensk pa za skoraj 8 let (7,9 leta).
Prezgodnja umrljivost se še naprej znižujePrezgodnja umrljivost prebivalcev pa je podatek, ki pove, koliko odstotkov oseb med umrlimi v posameznem letu je bilo ob smrti starih manj kot 65 let. V letu 2020 je bilo t. i. prezgodnjih smrti v Sloveniji 13,7 %; med moškimi jih je bilo 19,4 %, med ženskami 8,2 %. Delež takih smrti je med moškimi vedno višji kot med ženskami, se pa med obojimi znižuje. Pred desetimi leti (v letu 2010) je bilo takih smrti med moškimi 30,7 %, med ženskami pa 12,5 %.
Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu v 2020 nižje za skoraj eno letoDečki, ki so se v 2020 rodili v Sloveniji, lahko pričakujejo, da bodo ob nespremenjeni umrljivosti dočakali starost 77,81 leta, kar je 0,7 leta manj kot tisti, ki so se rodili v 2019. V 2020 rojene deklice pa lahko pričakujejo, da bodo ob nespremenjeni umrljivosti dočakale 83,39 leta ali 0,8 leta manj kot deklice, rojene v 2019.
Stopnja umrljivosti dojenčkov v Sloveniji ena najnižjih med državami č
četrtek, 9. september 2021
56. Študijski dnevi Draga
V parku Finžgarjevega doma na Opčinah so tudi letos med 3. in 5. septembrom potekali 56. Študijski dnevi Draga 2021, ki sta se jih udeležila tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch in državni sekretar na uradu dr. Dejan Valentinčič.
Ministrica dr. Helena Jaklitsch je na odprtju, ob začetku letošnje že 56. izvedbe, zbranim namenila tudi nekaj besed. »Študijski dnevi Draga so pomembno prispevali k aktivaciji pri osamosvojitvi Slovenije. Tu se je daleč pred slovensko pomladjo, kot je nekje zapisal gospod Ivo Jevnikar, razmišljalo o nepredstavljivem, da bi Slovenija postala samostojna in demokratična. Tu so predstavniki vseh treh Slovenij, izseljenske, zamejskem in matične, v spoštljivem, včasih verjetno tudi v bolj strastnem dialogu, razmišljali o potencialih našega naroda, tudi znotraj lastne države. Iskrena hvala.« je v svojem nagovoru spomnila ministrica ter dodala, da se izredno veseli tudi letošnje Drage, saj s svojim programom nakazuje, da tudi danes ostaja aktualna.
Ministrica dr. Helena Jaklitsch ob začetku letošnje že 56. izvedbe Študijskih dnevov Draga
Prvi dan Drage se je pričel z okroglo mizo na temo »Narodno-jezikovne manjšine in zajamčeno zastopstvo«, kjer so senatorka v rimskem parlamentu Tatjana Rojc, predstavnica FUENS Angelika Mlinar, italijanski poslanec v slovenskem parlamentu Felice Žiža, v videu pa tudi slovenska poslanka v avstrijskem državnem zboru Olga Voglauer in zagovornica porabskih Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köles Kiss, predstavili svoj pogled na trenutno stanje glede zastopstva v državi, kjer živijo. Pogovor je koordiniral Igor Gabrovec.
Prvi dan Drage se je pričel z okroglo mizo na temo »Narodno-jezikovne manjšine in zajamčeno zastopstvo«
Prijetno popoldne je ministrica dr. Jaklitsch zaključila na prireditvi Slovenija party, ki so jo ob 30. obletnici osamosvojitve in demokratizacije Slovenije pripravili mladi zamejci iz Slovenskega kulturnega kluba. Ministrica se je mladim zahvalila, da so našli način, kako praznovati to pomembno obletnico. "Naj to veselje, ta ponos, ta samozavest, ki ga prinaša naša zgodovina, bogata, izjemna, ob bok največjim narodom se lahko postavi, naj vas in vse nas ta zgodovina resnično oplaja, bogati in daje moči, da bomo stali in obstali še 1000 let." Srčen večer so popestrili z lepo slovensko pesmijo in s poezijo Toneta Kuntnerja, ki se je dogodka tudi udeležil. Obiskovalci pa so si ogledali tudi film »Zraven sem bil, ko se je svitalo. Tri generacije o samostojni Sloveniji.«
Slovenija party mladih zamejcev z ministrico dr. Jaklitsch
Drugi dan se je državni sekretar dr. Dejan Valentinčič udeležil Drage mladih. Vsako leto del Študijskih dnevov Draga oblikujejo namreč tudi mladi. Dan se je pričel z okroglo mizo z naslovom »Poklici bodočnosti in nove priložnosti: ob meji, v Sloveniji in v svetu«, na kateri je državni sekretar sodeloval. V nadevanju pa je državni sekretar vodil tudi delavnico, na kateri so z mladimi razmišljali o študiju, izobraževanju, izmenjavah, strokovnem usposabljanju in delovnih izkušnjah.
Državni sekretar dr. Dejan Valentinčič - Draga mladih 2021
Zadnji dan Drage je bil kot običajno namenjen tudi podelitvi Peterlinove priznanje, ki jo je letos skupaj z Lučko Peterlin podelila ministrica dr. Helena Jaklitsch. Letošnja jubilejna že 10. nagrada je šla v roke kulturne delavke Franke Žgavec, predsednice Kulturnega centra Lojze Bratuž in Zadruge Goriška Mohorjeva. Kot so povedali v utemeljitvi, Franka Žgavec dolga leta aktivno deluje v številnih društvih in drugih kulturnih organizacijah, kjer sodeluje pri pripravi gledaliških, glasbenih, razstavnih in drugih prireditev ter tudi na druge načine oblikuje kulturno življenje v zamejstvu. Ministrica je nagrajenki čestitala za prejeto nagrado.
Peterlinovo priznanje je šlo v roke kulturne delavke Franke Žgavec, predsednice Kulturnega centra Lojze Bratuž in Zadruge Goriška Mohorjeva
Vse tri dni so zaznamovale številne zanimive in vsebinsko bogate okrogle mize, pogovori in drugo dogajanje.
Vir in fotografije: Urad Vlade RS za Sl
torek, 7. september 2021
Julija se je rodilo 1.710 Slovencev, umrlo pa 1.523
Rodilo se je skoraj enako število otrok kot v juliju 2020V Sloveniji se je v juliju 2021 po začasnih podatkih rodilo 1.710 otrok, to je 3 več kot v juliju 2020. Na dan se jih je po začasnih podatkih rodilo povprečno 55 (toliko kot povprečno v juliju 2020).Umrlo manj prebivalcev kot v juliju 2020V juliju 2021 je po začasnih podatkih umrlo 1.523 prebivalcev Slovenije. To je 61 ali 3,9 % manj kot v juliju 2020. Na dan je v juliju 2021 po začasnih podatkih umrlo povprečno 49 prebivalcev (v juliju 2020 povprečno 51 na dan).Presežna umrljivostPresežna umrljivost (tj. presežek števila umrlih v primerjavi s povprečnim številom oseb, umrlih v preteklih letih v istem obdobju) je v juliju 2021 v Sloveniji znašala –2,8 %. To pomeni, da je v omenjenem obdobju umrlo za 2,8 % prebivalcev manj kot povprečno v istem obdobju v letih 2015–2019.Presežna umrljivost prebivalcev, starih 75 ali več letMed prebivalci Slovenije, umrlimi v juliju 2021, je bilo po začasnih podatkih 978 ali 64,2 % takih, ki so bili ob smrti stari 75 ali več let. V primerjavi s povprečnim številom prebivalcev, umrlih pri isti starosti v letih 2015–2019, je bilo to število za 2,3 % nižje.Kaj kažejo podatki za avgust 2021?Po prvih ocenah je v času od 1. do 22. avgusta 2021 umrlo 1.045 prebivalcev Slovenije. V istem obdobju leta 2020 jih je umrlo 1.180.Začasni podatki za avgust 2021 bodo objavljeni 7. 10. 2021.Objavljanje podatkovStatistični urad se na povečane potrebe uporabnikov po ažurnih podatkih odziva tudi s tem, da podatke o številu umrlih in številu živorojenih v posameznem mesecu objavlja tudi po posameznih dnevih. Tabeli o živorojenih in umrlih po dnevih rojstva oz. smrti v podatkovni bazi SiStat dopolnjujemo mesečno.
Eurostat objavlja začasne podatke o tedenski umrljivosti po posameznih državah sproti. Slovenija mu začasne podatke sporoča mesečno.
Dnevne spremembe števila okuženih in umrlih s covidom-19 objavlja NIJZ.
Vir: Statistični urad RS, Darja Šter, Martina Žnidaršič
Prispevek Julija se je rodilo 1.710 Slovencev, umrlo pa 1.523 je za Vas napisal/a Urednistvo preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.
ponedeljek, 6. september 2021
Bazovica: štirje junaki, trije Slovenci in Hrvat
Mineva točno 91 let tragičnega dogodka, ki je zaznamoval Slovenijo vse do danes. 6. septembra 1930 so zgodaj zjutraj, ob 5. uri in 43 minut, na vojaškem strelišču pri Bazovici odjeknili streli. Dan prej se je zaključil prvi tržaški proces, ki je potekal od 1. septembra 1930.
Italijanske oblasti so obtožene protifašiste in narodnjake razkrile po napadu na uredništvo tržaškega časopisa Il Popolo di Trieste (februar 1930). Sodili so jim na posebnem sodišču za varnost države v Trstu. Na smrt obsojeni in ustreljeni so bili Ferdo Bidovec, Fran Marušič, Zvonimir Miloš in Alojz Valenčič, znani tudi kot bazovski junaki. Pogumno so se namreč uprli fašistični diktaturi in poitalijančevanju. Poleg njih so še dvanajst protifašistov obsodili na zaporne kazni.
Pogosto se govori o štirih ustreljenih Slovencih, ki so umrli za narodne ideale. Ne drži povsem! Ustreljeni so bili trije Slovenci in en Hrvat (Zvonimir Miloš). Slednji se je rodil 14. novembra 1903 v hrvaški narodno zavedni družini na Sušaku (Reka). Družina se je pozneje preselila v Trst, Zvonimir Miloš je v mestu ob zalivu končal trgovsko šolo, kot knjigovodja se je zaposlil v podjetju Notarangelo. Deloval je pri slovenskih tržaških društvih in narodnoobrambnih organizacijah.
Prav Miloš je skupaj z Bidovcem nastavil eksplozivno napravo v uredništvo prej omenjenega fašističnega časopisa. Ostalo je zgodovina...
Spomenik leta 2010. Foto (c): Tino Mamić
Preprost spomenik s štirimi priimki bazoviških žrtev je vse od postavitve tarča številnih oskrunitev italijanskih neofašistov. Foto (c): Tino Mamić
Zvonimir Miloš, slovenski in hrvaški junak
[caption id="attachment_6521" align="alignnone" width="480"] Slovenija je Ferda Bidovca posthumno (1997) odlikovala z najvišjim državnim odlikovanjem, zlatim častnim znakom Republike Slovenije. Colja Kompan pravi, da je priznanje prišlo prepozno, kar 67 let po Bidovčevi smrti. Foto: Tino Mamić[/caption]
Prispevek Bazovica: štirje junaki, trije Slovenci in Hrvat je za Vas napisal/a Renato Podbersič preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.
sobota, 4. september 2021
Razbijamo stereotipe: Nedeljsko kosilo točno opoldne?
SURS to poletje razbija stereotipe o prebivalcih Slovenije. Ali drži, da klasično nedeljsko družinsko kosilo sestavljajo: goveja juha, pečenka, praženi krompir in solata? In da iz jušnika zadiši točno ob dvanajstih?
V letu 2018 je v Sloveniji ob nedeljah lahko nestrpno pričakovalo, da sta se kazalca na uri poravnala na 12, 577.544 družin. V njih je živelo malo manj kot 1,7 milijona prebivalcev ali 81 % vseh prebivalcev Slovenije. Med družinami z otroki je bilo največ, 55 %, družin z enim otrokom; družin z dvema otrokoma je bilo 36 %. Družin z 10 ali več otroki je bilo 15.Med vsaj 16 let starimi osebami v Sloveniji je bilo v letu 2020 92 % takih, ki so se vsaj enkrat na mesec družile s prijatelji ali sorodniki ob pijači ali na kosilu.
Vsak član gospodinjstva v Sloveniji je v 2020 porabil doma povprečno 14 kg govejega mesa, 48 kg krompirja in 11 kg zelene solate. Ni znano, kolikšne količine teh živil so bile porabljene za nedeljska kosila.
Tega stereotipa ne moremo potrditi, saj raziskovanja o tem, kdaj prebivalci Slovenije kosijo in kako nestrpno čakajo na kosilo, še nismo izvedli.
https://youtu.be/NdSfestfmPI
Video je na voljo tudi na našem YouTube kanalu.
Obiščite tudi našo podatkovno bazo SiStat.
Vir: Statisitčni urad RS
Prispevek Razbijamo stereotipe: Nedeljsko kosilo točno opoldne? je za Vas napisal/a Urednistvo preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.
petek, 3. september 2021
NAPOVED DOGODKA: 56. Študijski dnevi Draga 2021
Od danes, 3. septembra, pa vse do nedelje, 5. septembra 2021, bodo pod šotorom v parku Finžgarjevega doma na Opčinah potekali 56. Študijski dnevi Draga 2021, ki se jih bosta udeležila tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch in državni sekretar na uradu dr. Dejan Valentinčič.
Ministrica dr. Helena Jaklitsch bo jutri, 3. septembra, ob 16. 30 zbranim namenila nekaj besed ob začetku letošnje že 56. izvedbe Drage. Mlade in druge udeležence bo ministrica pozdravila tudi na družabni prireditvi s kulturnim programom »Slovenija party – Mladi ob 30-letnici samostojne Slovenije«, ki bo zaključila prvi dan dogajanja na Opčinah. Zadnji dan letošnje Drage, v nedeljo, 5. septembra, ob 15. 30 bo ministrica dr. Helena Jaklitsch slovesno podelila tudi jubilejno že 10. Peterlinovo nagrado.
Državni sekretar na uradu dr. Dejan Valentinčič se bo udeleži opoldanskega dela drugega dne, 4. septembra, ki bo namenjen Dragi mladih. Pričel se bo ob 10. uri z okroglo mizo z naslovom »Poklici bodočnosti in nove priložnosti: ob meji, v Sloveniji in v svetu«, na kateri bo državni sekretar tudi sodeloval, pravo tako pa bo vodil delavnico »Študij, izobraževanje, izmenjave, strokovno usposabljanje in delovne izkušnje«, ki bo sledila ob 14.30 uri.
Vse tri dni bodo zaznamovale številne zanimive in vsebinsko bogate okrogle mize, pogovori in drugo dogajanje. Celoten progam letošnjih Študijskih dnevov Draga si lahko preberete na naslednji povezavi: https://slovenskaprosveta.org/draga-2021/program/ .
Ogled bo mogoč tudi v neposrednem prenosu na spletni strani www.draga-dsi.org in YouTube kanalu Draga streaming.
Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu
Prispevek NAPOVED DOGODKA: 56. Študijski dnevi Draga 2021 je za Vas napisal/a Urednistvo preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.
sreda, 1. september 2021
Priimki so po večini nastali iz hudomušnih vzdevkov
Ko iščemo izvor priimka, je verjetnejša razlaga tista, ki izhaja iz hudomušnih in zbadljivih opisov. Za Mamiće naj bi veljalo, da so razvajeni mamini sinčki, za Vodopivce pa, da radi pijejo vino. O izvoru priimkov se je Aleksander Čobec pogovarjal s Tinom Mamićem, avtorjem knjige Priimki, njih izvor in pomen, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi. Ozrli so se tudi v zgodovino priimkov. Jezikoslovec Pavel Merku je našel prvi zapisani slovenski priimek Kalc na tržaškem območju. Najstarejši slovenski priimki sicer izvirajo tudi z istrskega območja in sodijo med najstarejše evropske priimke. To pa zato, ker sta bili območji povezani z Beneško republiko, ki je priimke uvedla zaradi pobiranja davkov.
Oddajo je posnel Aleksander Čobec in je bila predvajana na zadnjega avgusta dan na programu ARS Radia Slovenija. Prisluhite ji lahko na tej povezavi: KLIK
Knjiga je skorajda razprodana in je mnoge knjigarne nimajo več. Nekaj izvodov pa lahko še naročite tudi pri avtorju, po želji tudi z njegovim podpisom:
KLIK
Prispevek Priimki so po večini nastali iz hudomušnih vzdevkov je za Vas napisal/a Marina Bratina preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.
torek, 31. avgust 2021
Ministrica na “Šavrinski poti” v Kubedu
Ministrica za Slovence po svetu dr. Helena Jaklitsch se je v Kubedu udeležila dogodka »Šavrinska pot«. Dogodek je bil namenjen spominu na Šavrinke, dekleta in žene iz slovenske Istre, ki so "prehodile stotine kilometrov poti, v pripeki in mrazu, soncu in dežju, v burji in snegu, da bi omogočile življenje svojim otrokom, svojim družinam in svojemu rodu.
Da bi dale prihodnost krajem, v katerih so živele, čeprav je bila ta zemlja v svojih darovih skromna", kot je v svojem pozdravnem nagovoru dejala ministrica. Dogodek je v sodelovanju z društvom Skala iz Kubeda pripravilo Slovensko društvo Lipa iz Buzeta. Gostje so si lahko ogledali tudi spominsko sobo Alojza Kocjančiča, duhovnika, pesnika in domačina, ki je pisal o življenju Šavrink ter zanimivo igrano predstavitev življenja Šavrink, ki so pripravile članice KD Šavrini in anka Šavrinke Gračišče. O življenju Šavrink je spregovoril Emil Zonta, ki je vse svoje življenje posvetil raziskovanju in ohranjanju slovenske identitete Istre.
“Res iskrena hvala za ta večer, ki je živ dokaz o povezanosti slovenskega človeka in slovenskega narodnega prostora, čeprav je zgodovina vmes postavila mejo. Da bi bilo to sodelovanje tudi v prihodnje krepko in zdravo,“ je ministrica izpostavila v svojem nagovoru.
S svojim nastopom so dogodek popestrili skupina Trio Lipa iz Buzeta, moški pevski zbor iz Bertokov in ženska pevska skupina Cvet v laseh.
Prispevek Ministrica na “Šavrinski poti” v Kubedu je za Vas napisal/a Urednistvo preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.
petek, 13. avgust 2021
Junija se je rodilo 1500 Slovencev, umrlo pa 1700
V juniju 2021 sta se v Sloveniji po začasnih podatkih rodila 1.502 otroka, 1.678 prebivalcev pa je v tem mesecu umrlo. Število rojenih je bilo nižje, število umrlih pa višje kot v juniju 2020.
Rodilo se je manj otrok kot v juniju 2020
V Sloveniji sta se v juniju 2021 po začasnih podatkih rodila 1.502 otroka, to je 104 ali 6,5 % manj kot v juniju 2020. Na dan se jih je po začasnih podatkih rodilo povprečno 50 (v juniju 2020 povprečno 54 na dan).
Umrlo več prebivalcev kot v juniju 2020
V juniju 2021 je po začasnih podatkih umrlo 1.678 prebivalcev Slovenije. To je 60 ali 3,7 % več kot v juniju 2020.
Na dan je v juniju 2021 po začasnih podatkih umrlo povprečno 56 prebivalcev (v juniju 2020 povprečno 54 na dan).
Presežna umrljivost
Presežna umrljivost (tj. presežek števila umrlih v primerjavi s povprečnim številom oseb, umrlih v preteklih letih v istem obdobju) je v juniju 2021 v Sloveniji znašala 14,8 %. To pomeni, da je v omenjenem obdobju umrlo za 14,8 % prebivalcev več kot povprečno v istem obdobju v letih 2015–2019.
Presežna umrljivost prebivalcev, starih 75 ali več let
Med prebivalci Slovenije, umrlimi v juniju 2021, je bilo po začasnih podatkih 1.113 ali 66,3 % takih, ki so bili ob smrti stari 75 ali več let. V primerjavi s povprečnim številom prebivalcev, umrlih pri isti starosti v letih 2015–2019, je bilo to število za 18,7 % višje.
Kaj kažejo podatki za julij 2021
Po prvih ocenah je v času od 1. do 18. julija 2021 umrlo 870 prebivalcev Slovenije. V istem obdobju leta 2020 jih je umrlo 882.
Začasni podatki za julij 2021 bodo objavljeni 7. 9. 2021.
Objavljanje podatkov
Statistični urad se na povečane potrebe uporabnikov po ažurnih podatkih odziva tudi s tem, da podatke o številu umrlih in številu živorojenih v posameznem mesecu objavlja tudi po posameznih dnevih. Tabeli o živorojenih in umrlih po dnevih rojstva oz. smrti v podatkovni bazi SiStat dopolnjujemo mesečno.
Eurostat objavlja začasne podatke o tedenski umrljivosti po posameznih državah sproti. Slovenija mu začasne podatke sporoča mesečno.
Vir: Statistični urad RS, Darja Šter, Martina Žnidaršič
Prispevek Junija se je rodilo 1500 Slovencev, umrlo pa 1700 je za Vas napisal/a Urednistvo preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.
ponedeljek, 9. avgust 2021
V 30 letih je delež mladih s 23 padel na 15 odstotkov
Združeni narodi so leta 1999 razglasili 12. avgust za mednarodni dan mladih z namenom, da se vsako leto razpravlja o različnih vprašanjih, ki zadevajo mlade, in opozarja na njihovo pomembno vlogo v družbi na splošno. V letu 2021 je vodilna tema mednarodnega dneva mladih preoblikovanje prehranskih sistemov, pa tudi sledenje ciljem Agende 2030, kot so preprečevanje revščine in socialne izključenosti ter preprečevanje globalnega segrevanja. V nadaljevanju bomo nekatere izmed teh tem predstavili s statističnimi podatki.
V Sloveniji se je delež mladih v zadnjih treh desetletjih zmanjšal. Ob popisu leta 1991 je bilo mladih (15–29 let) 429.800, v začetku leta 2021 pa jih je bilo 310.600. Delež mladih v populaciji se je od osamosvojitve Slovenije zmanjšal z 22,5 % na 14,7 %.
Izobraževanje je pomembno
V šolskem letu 2020/21 je bilo med udeleženci izobraževanja v starosti 15 ali več let nekaj več kot 2.000 učencev, ki so obiskovali osnovno šolo, 73.800 je bilo dijakov, 64.200 pa študentov. Če bi k tem prišteli 17.400 mladih, ki so bili v šolskem letu 2019/20 vključeni v izobraževanje za odrasle, bi ugotovili, da je bilo v formalno izobraževanje vključenih nekaj več kot polovica (50,7 %) vseh prebivalcev Slovenije, starih od 15 do 29 let.V zadnjih treh desetletjih se je vključenost v izobraževanje zvišala. V srednjih šolah se je v šolskem letu 2020/21 izobraževalo nekaj več kot 96 % vseh mladih iz starostne skupine 15–18 let. Študijsko aktivnih je bilo skoraj 58 % mladih iz starostne skupine 19–23 let, kar je 35 odstotnih točk več kot pred skoraj 30 leti. Posledično se je zvišala dosežena stopnja izobrazbe mladih – po podatkih za leto 2020 je višješolsko izobrazbo pridobilo 40 % mladih iz starostne skupine 26–29 let, kar je 26 odstotnih točk več kot v letu 1991.
Večina mladih prebivalcev Slovenije, starih od 18 do 24 let, je vključenih v izobraževanje. V 2020 je bilo v Sloveniji v tej starostni skupini 4,1 % takih, ki so bili brez izobrazbe ali so imeli dokončano največ osnovno šolo in niso bili vključeni v izobraževanje ali usposabljanje. Manjši delež takih oseb v EU-27 je bil v 2020 le na Hrvaškem (2,2 %) in v Grčiji (3,8 %). Povprečje teh v EU-27 je bilo 9,9 %.
Povprečne mesečne bruto plače mladih so nižje
Povprečna mesečna bruto plača mladih v starostni skupini 15–24 let je po podatkih strukturne statistike plač v 2019 znašala 1.245 EUR bruto; znašala je približno dve tretjini povprečne mesečne bruto plače vseh zaposlenih oseb v Sloveniji. Povprečna mesečna bruto plača v starostni skupini 25–34 let je znašala 1.564 EUR bruto, kar predstavlja približno pet šestin povprečne mesečne bruto plače vseh zaposlenih oseb v Sloveniji. Povedano drugače, mladi v starostni skupini 25–34 let so v letu 2019 na letni ravni v povprečju prejeli bruto plačo, ki je bila za približno dve povprečni mesečni bruto plači v Sloveniji nižja, mladi v starostni skupini 15–24 let pa za približno štiri povprečne mesečne bruto plače nižjo od povprečne letne plače vseh zaposlenih oseb v Sloveniji.
Po izračunih Zavoda RS za zaposlovanje je stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji v maju 2021 je znašala 7,7 %. Med mladimi aktivnimi prebivalci, starimi od 15 do 24 let, je bilo registriranih brezposelnih 13,8 %, kar je 6 odstotnih točk nad povprečjem celotne populacije. Stopnja registrirane brezposelnosti med 25- do 29-letniki je bila bližja stopnji, ki velja za celotno populacijo (8,5 %). Stopnji registrirane brezposelnosti med mladimi sta bili v obeh starostnih skupinah najvišji v pomurski statistični regiji (23,8 % in 11,9%) in v podravski statistični regiji (18,7 % in 11,3 %). Najnižji stopnji registrirane brezposelnosti v starostni skupini 15–24 let sta imeli goriška regija (8,7 %) in gorenjska regija (9,5 %), v starostni skupini 25–29 let pa gorenjska regija (6,1 %) in primorsko-notranjska regija (6,5 %).
Tveganje revščine
Brezposelnost je pogosto povezana s tveganjem revščine in socialne izključenosti, čemur letos posveča pozornost tudi mednarodni dan mladih. V letu 2020 je v Sloveniji vsak osmi prebivalec Slovenije (12,4 % prebivalcev) živel