Vir: Slovenski rod

sobota, 15. april 2023

Slika članka
Na današnji dan: Prva slovenska pesnica
V Brucku v Avstriji se je rodila 15. aprila 1818 prva slovenska pesnica Fany Hausmann. Ko je njen oče kupil graščino Novo Celje, se je z njim preselila v Dobriško vas. Pomlad narodov v letu 1848 je na slovensko literarno sceno prinesla pomembno novost: v Celjskih Slovenskih novinah se je javnosti predstavila naša prva pesnica Fany Hausmann z ljubezensko, domoljubno in moralistično liriko. V narodnjaških krogih je njen nastop vzbudil veliko zanimanje. Eden najvidnejših rodoljubnih ljudskih pesnikov Lovro Toman ji je v ljubljanski Sloveniji posvetil navdušujoče vzpodbudne stihe v pesmi Pervi slovenski pesnici ter jih pospremil z Vodnikovim geslom Za pevke slovenske živim in gorim. Življenje Fany Hausmann je bilo precej nesrečno. Leta 1841 se je skupaj z očetom priselila na graščino Novo Celje, vendar je njuna posest v času revolucionarnega vrenja prišla v finančno zagato. Oče je bil nato celo obtožen goljufije, vendar ga je sodišče malo pred smrtjo oprostilo. Pesnica pa mu je že leta 1853 sledila v prerani grob, ko je bila stara komaj 34 let. Prispevek Na današnji dan: Prva slovenska pesnica je za Vas napisal/a Peter Colnar preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.

petek, 14. april 2023

Slika članka
Na današnji dan: Rajko Nahtigal, prvi predsednik akademije
V Novem mestu se je 14. aprila 1877 rodil slovenski jezikoslovec Rajko Nahtigal. Bil je prvi dekan filozofske fakultete, rektor univerze v Ljubljani, od ustanovitve Akademije znanosti in umetnosti pa je bil njen redni član in njen prvi predsednik. Umrl je v Ljubljani 29. marca 1958. Slavistiko je študiral na Dunaju, kjer je tudi doktoriral. Izpopolnjeval se je v Sankt Peterburgu in Moskvi. Po vrnitvi na Dunaj je bil lektor in kasneje docent za ruski jezik, pozneje pa izredni profesor za slovansko filologijo na graški univerzi. Od leta 1918 je sodeloval pri pripravah za ustanovitev slovenske univerze v Ljubljani. Nahtigal se je ukvarjal predvsem z vprašanji stare cerkvene slovanščine, stare in moderne ruščine, primerjalnega slovanskega jezikoslovja in z zgodovino slovanske filologije. Fotografija: Wikipedija Prispevek Na današnji dan: Rajko Nahtigal, prvi predsednik akademije je za Vas napisal/a Peter Colnar preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.

sreda, 12. april 2023

Slika članka
Renato Podbersič: Da se ne pozabi!
Danes mineva 110 let od znamenitega predavanja "Slovenci in Jugoslovani", ki ga je imel slovenski pisatelj Ivan Cankar (1876-1918) na shodu "Splošne delavske zveze Vzajemnosti" v Ljubljani (1913). Med drugim je povedal zelo pomenljive besede: "Kakšno jugoslovansko vprašanje v kulturnem ali celo jezikovnem smislu zame sploh ne eksistira. Morda je kdaj eksistiralo, toda rešeno je bilo takrat, ko se je jugoslovansko pleme razcepilo v četvero narodov s četverim, čisto samostojnim kulturnim življenjem ... Bodi tega kriva zgodovina, bodi kriv kdorkoli — jaz, ki dejstvo konstatiram, ga čisto gotovo nisem zakrivil." Cankar se je sicer pred prvo svetovno vojno zavzemal za združitev vseh južnih Slovanov v skupno državo, toda hkrati je odločno nasprotoval kakršnemukoli kulturnemu ali jezikovnemu zlivanju. O tem predavanju so sicer poročali policijski zaupniki in Ivan Cankar je bil obsojen na sedem dni zapora. Zaradi izjave, ki je zagovarjala jugoslovansko politično zvezo. Prispevek Renato Podbersič: Da se ne pozabi! je za Vas napisal/a Renato Podbersič preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.
Slika članka
Na današnji dan: Rihard Jakopič
Duhovni vodja slovenskih impresionistov Rihard Jakopič se je rodil v družini premožnega trgovca v Ljubljani 12. aprila 1869. V šestem razredu realke je prekinil šolanje in se posvetil slikarstvu. Sodeloval je pri ustanovitvi Slovenskega umetniškega društva in je bil njegov tajnik. Oktobra leta 1907 je v Zoisovi hiši odprl svojo risarsko in slikarsko šolo. Šola je bila kasneje v umetnikovem domačem ateljeju in nazadnje v Jakopičevem paviljonu, ki ga je odprl leta 1909. V njem je v štirih letih priredil 25 razstav. Že leta 1918 se je zavzel za ustanovitev slovenske akademije za likovno umetnost, vendar je zamisel propadla zaradi nezaupanja slovenskih političnih veljakov. Leta 1938 je bil imenovan za rednega člana novo ustanovljene SAZU v Ljubljani, po njem pa se tudi imenuje Jakopičeva nagrada, ki jo podeljujejo za najboljše dosežke v likovni umetnosti. Kljub številnim priznanjem se je Jakopič do smrti bojeval za dostojno življenje. Vse, kar je zaslužil, je vlagal v lastno delo in v dejavnost paviljona. Bil je izredno plodovit umetnik. Ohranjenih je okoli 1200 njegovih slik in skic ter okoli 650 risb. Njegova dela so večinoma v zasebni lasti. Fotografija: Wikipedija Prispevek Na današnji dan: Rihard Jakopič je za Vas napisal/a Peter Colnar preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.

ponedeljek, 10. april 2023

Slika članka
Na današnji dan: Podarjeni Bled
Kancler Egilbert je 10. aprila 1004 overovil listino, s katero je gospod Henrik, kralj po milosti božji, podaril sabionskemu škofu Albuinu posestvo Bled. Škofija Sabiona je imela sedež na strmem, po naravi izredno zavarovanem hribu v dolini Eisack na poti od Brennerja proti Boznu (italijansko Bolzanu). V tedanjih nemirnih časih, ko so prek Alp prodirali v Italijo razni narodi, je bila takšna izbira kraja povsem razumljiva. Malo pred letom 1000 so škofje prestavili sedež v Brixen in škofija se od takrat imenuje po njem. Čeprav bi po listini lahko sklepali, da je Henrik II. podaril škofiji vse krajevno ozemlje na Bledu, naslednje darovnice kažejo, da ni bilo tako. Leta 1011 je Henrik II. podaril Albuinovemu nasledniku Adalberonu blejski grad in za 30 kraljevskih kmetij zemlje. V tej darovnici je ta grad prvič omenjen in tako spada med najstarejše v virih imenovane gradove na slovenskih tleh. 0 njegovih začetkih in obliki sicer ni podatkov, a je bil gotovo dosti skromnejši kot sedanji, ki izvira iz poznejših pozidav. Večina fevdalcev je približno do leta 1100 prebivala v utrjenih lesenih dvorcih. Zidani gradovi so bili takrat še izjema. Drugi darovnici sta sledili tretja in četrta leta 1040 in 1063. Vse so ustvarile temelj za poznejše veliko zemljiško gospostvo briksenskih škofov, vendar ta posest ni bila enotna in sklenjena, saj je cesar podarjal samo svoja posestva, veliko ljudi pa je do 11. stoletja ohranilo osebno svobodo in zemljiško posest. Darovnice so zanimive tudi zato, ker nas seznanijo s slovenskimi imeni iz 11. stoletja. Na primer: plemeniti Nepokor, svobodni Prisnoslav, osvobojeni Dobrogoj, Trebinja in Bojnoslav, Godeslav, osvobojena Dobrovlasta, svobodni Adalfrit. Fotografija: Wikipedija Prispevek Na današnji dan: Podarjeni Bled je za Vas napisal/a Peter Colnar preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.

nedelja, 9. april 2023

Slika članka
Na današnji dan: Pavlina Pajk
V Paviji v Italiji se je 9. aprila 1854 rodila slovenska pesnica in pisateljica Pavlina Pajk, ki si je pridobila sloves prve slovenske borke za emancipacijo žensk. V središču njenih pripovedi je ženska s svojo plemenitostjo, vztrajnostjo, pogumom in zlasti ljubeznijo. Prispevala je k nastajanju slovenske ženske meščanske povesti in romana. V Gorici se je seznanila s slovenskim narodnjakom dr. Karlom Lavričem, ki jo je pridobil za slovenstvo. Še večji vpliv nanjo je imel Janko Pajk, ki je v Mariboru prevzel Narodno tiskarno in časopis Zora, ki ga je nameraval narediti za vodilno slovensko literarno glasilo. Ko je podjetnemu Pajku leta 1875 umrla bolehna žena, se je že februarja 1876 poročil s Pavlino, ki je napisala številne romane, povesti in novele. Ni slučaj, da je prav Pavlina Pajkova leta 1876 Slovencem predstavila George Sandovo, ki se je med vsemi evropskimi ustvarjalkami 19. stoletja najbolj uveljavila v širšem družbenem prostoru. Pavlinino geslo je bilo: ≫Ljubimo, mislimo, delajmo!≪ Fotografija: Wikipedija Prispevek Na današnji dan: Pavlina Pajk je za Vas napisal/a Peter Colnar preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.

sobota, 8. april 2023

Slika članka
Na današnji dan: Tartini iz Pirana
V Piranu, takrat delu beneške republike, se je 8. aprila 1692 rodil italijanski violinist, skladatelj in teoretik Tartini, ki je pomagal vpeljati moderen način uporabe loka pri igranju violine in izoblikoval načela nauka o ornamentiranju in harmoniji. Tartinija, ki je bil po materi menda tudi slovenskega rodu, je oče poslal v Padovo študirat pravo in bogoslovstvo. Med študijem si je ustvaril sloves izvedenega mečevalca in se še pred dvajsetim letom skrivaj poročil z varovanko padovanskega nadškofa. Pred preganjanjem je preoblečen v meniha zbežal iz Padove in se zatekel v samostan v Assisiju. Tam se je poglobil v študij glasbe in napisal svoja prva dela. Z igranjem violine je pritegnil veliko pozornost, kar je končno vplivalo na nadškofa, ki mu je dovolil vrnitev k ženi. Leta 1728 je v Padovi ustanovil šolo violine in kompozicije, ki je kot Tartinijeva šola ostala pojem violinske pedagogike vse do 19. stoletja. Med proučevanjem akustičnih pojavov je empirično odkril ton diferenciacije, terzo suono, imenovan tudi suono di Tartini. Njegov obsežni opus je na koncu obsegal 10 simfonij, okrog 135 violinskih koncertov, okrog 40 triosonat in blizu 200 violinskih sonat. Fotografija: Wikipedija Prispevek Na današnji dan: Tartini iz Pirana je za Vas napisal/a Peter Colnar preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.

petek, 7. april 2023

Slika članka
Na današnji dan: Ljubljana in njen grad
Ljubljana je prvič omenjena v dokumentu, ki je bil podpisan med 7. aprilom 1144 in 2. aprilom 1145. V dokumentu, ki je brez datuma, piše, da je plemeniti Henrik de Trimian Ljubljano – prodal. V času prodaje Ljubljana ni bila mesto, na griču nad njo pa je že stal fevdalni sedež, grad, ki je v virih imenovan tako kot naselje pod njim. Oba sta bila last koroške plemiške rodbine Spanheimov. Po gradu – in ne po naselju – so se od sredine 12. do druge polovice 13. stoletja imenovali najstarejši znani Ljubljančani. Prvi mestni predel, ki je dobil status trga, je bil Stari trg. To je bila skupina hiš med Gornjim trgom, Ljubljanico in Levstikovim trgom s središčem pred šentjakobsko cerkvijo. Za njim je nastal Novi trg, zahodno od Ljubljanice do emonskega obzidja. Ljubljana je bila kot mesto priznana leta 1220, deset let pozneje pa je med Ljubljanico in gradom nastalo mesto kot prva obzidana meščanska naselbina – zdaj Mestni trg s stranskimi uličicami. Fotografija: Wikipedija Prispevek Na današnji dan: Ljubljana in njen grad je za Vas napisal/a Peter Colnar preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.

četrtek, 6. april 2023

Slika članka
Na današnji dan: Živo srebro iz Idrije
Deželni knez nadvojvoda Karl II. je 6. aprila 1580 izdal v Gradcu tako imenovani karolinški rudarski red, ki je podrobno opredeljeval pravice in dolžnosti rudarjev in rudniških uslužbencev ter upravitelja Rudnika živega srebra v Idriji. Dunajski deželni zbor je do leta 1918 dobival iz idrijskega rudnika velike dobičke. Rudnik v Idriji je bil dolga leta eden najbogatejših in najbolj donosnih v Evropi. O njegovih začetkih je znanih nekaj legend. Ena pravi, da ga je odkril oglar-škafar, ki je v potoku namakal leseno posodo. V njej je zagledal sivo snov, ki se je pretakala v drobnih kroglicah, se vedno znova spojila, ne da bi puščala kakršne koli sledove. Škafar je odnesel sivo snov k zlatarju v Škofjo Loko. Ta je živo srebro poznal, vendar mu oglar ni hotel povedati, kje jo je našel. Ko se je vračal domov, je srečal vojaka najemnika Andreja Kacijanarja in mu vse povedal. Kacijanar je zbral ljudi, ki so začeli kopati. Novica se je hitro razširila. Iz Benečije in Furlanije so začeli prihajati rudarji. To naj bi se zgodilo okoli leta 1490. V prvih desetletjih je bil idrijski rudnik v zasebnih rokah. Lastništvo je bilo razdeljeno med 43 podjetniki. Ker so cenili, da so v idrijski kotlini velike zaloge živega srebra, je deželni knez Karl II. aprila leta 1575 odkupil od vseh rudnik z vsemi posestniškimi pravicami. Fotografija: Wikipedija Prispevek Na današnji dan: Živo srebro iz Idrije je za Vas napisal/a Peter Colnar preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.

sreda, 5. april 2023

Slika članka
Na današnji dan: Šah na Slovenskem
Leta 1869 je Josip Ogrinec, ki se je rodil 5. aprila 1844, v Slovenskem glasniku objavil prvi šahovski problem. Na Slovenskem je bil šah razširjen že v 1. polovici 19. stoletja. Leta 1859 so ustanovili v Trbižu prvi šahovski klub. Šahovska omizja so delovala v Celovcu, Trstu, Gorici, Celju, Mariboru, Idriji in v drugih mestih ter trgih (Žalec). Mednarodno raven so slovenski šahisti najprej dosegli v sestavljanju šahovskih problemov. Goričan Josip Plahuta je dosegel leta 1862 v Londonu 2. nagrado (tekmovalo je 54 problemistov z vsega sveta) ter postal eden najboljših predstavnikov avstro- ogrske problemske šole. Leta 1869 je dobil na problemskem turnirju v Berlinu 1. nagrado Ivan Kos. Svetovni problemski mojster je bil tudi Andrej Uršič iz Gorice. V Avstro-Ogrski so prvi šahovski turnir organizirali 1870 v Gradcu. Na njem je Slovenec Gašper Kos dosegel 2. mesto. Navdušenje za šah pa je izredno povečalo po uspehu doslej najboljšega slovenskega šahista dr. Milana Vidmarja, ko je na velikem turnirju 1911 v San Sebastianu dosegel 2. mesto za poznejšim svetovnim prvakom Capablanco. Bil je edini amater med vrhunskimi šahisti, ki se je povzpel med kandidate za svetovnega prvaka. Slika: Josip Ogrinec/Wikipedija Prispevek Na današnji dan: Šah na Slovenskem je za Vas napisal/a Peter Colnar preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.

torek, 4. april 2023

Slika članka
Na današnji dan: S trebuhom n Hrvaško
Časi se spreminjajo. Sedaj, ko prihajajo Hrvati s trebuhom za kruhom na delo v Slovenijo, spomnimo na življenje pred 150 leti, ko je bilo obratno. 4. aprila 1860 so začele objavljati Novice potopis Janeza Trdina z naslovom Kranjci na Hrovaškem. Že sredi 19. stoletja so ob sv. Katarini, to je konec novembra, dekleta s slovenske Štajerske odhajala na sejem v Čakovec. Želele so, da bi se čez zimo zaposlile kot predice. Bilo jih je od 300 do 400 na leto. Najbolj znani sezonci pa so bili t. i. ≫hrvatarji≪, slovenski fantje in možje iz Bele krajine, Dolenjske (Kostela in Kočevske) in Notranjske, ki so s sekiro in culo čez ramo meseca oktobra vsako leto odhajali na delo v hrvaške in slavonske gozdove. Prek zime so gozdariti in se na pomlad vračali domov. Čez zimo so možje odhajali v stoletne hrastove gozdove na vzhod. Delali so ves dan, noči pa preživljali v skupnih kolibah. Prosti so bili od nedeljah, ko jih je pot zanesla v bližnje gostilne. Vsak je dobil poleg denarja na mesec še 30 kilogramov koruzne moke, deset kilogramov bele moke, kilogram soli in poldrugi kilogram slanine. Na pomlad pa so se vrnili. ≫Hrvatarji gredo!≪ se je razlegalo po vaseh med hribi. Bili so od sonca ožgani in se šopirili po vasi v ≫špičastih šrifletih≪, belih srajcah in v kratkih suknjah iz modnega blaga, ki je prišlo z Dunaja ali iz Brna. Krojači in čevljarji so imeli polne roke dela. Tudi ženske in otroci so prišli na svoj račun. Manj so ≫hrvatarji≪ dali za hrano in še manj za kakšno novo stvar pri hiši. Toda življenje se je kmalu umirilo. Kmete je pritegnila zemlja, ostale moške pa kočevski gozdovi, kjer so med tednom tesali trame in sekali drva. Na jesen pa se je začelo vse znova ... Fotografija: Wikipedija Prispevek Na današnji dan: S trebuhom n Hrvaško je za Vas napisal/a Peter Colnar preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.

ponedeljek, 3. april 2023

Slika članka
Na današnji dan: Prostovoljci za obrambo
V Kraljevini Jugoslaviji se je 3. aprila 1941 začela tajna mobilizacija, saj je vse kazalo, da bo prišlo do napada Nemčije in Italije. Javna mobilizacija je bila objavljena šele en dan po napadu, to je 7. aprila. Medtem ko redna vojska ni nudila posebnega odpora, so pokazali veliko narodno zavest študentje ljubljanske univerze, ki so se jim pridružili srednješolci pa tudi drugi mladi ljudje. Slovenski mladi svet je zajelo mrzlično navdušenje za obrambo domovine. Zbiranje prostovoljcev se je brž sprevrglo v nekakšno tekmo, kdo jih bo najprej in največ zbral. Prvi so bili primorski študentje, ki so ustanovili Soško legijo. Liberalni študentje, ki so se jim pridružili tudi katoliški, so ustanovili Akademsko legijo, ki je zbrala 700 prostovoljcev. Poveljstvo ljubljanske divizije je na stotine študentov, vajencev, mladih obrtnikov in kmečkih fantov pošiljalo v živinskih vagonih brez orožja in vojaške opreme v Zagreb. Nekaj sto teh je obtičalo v Novem mestu. Tisti, ki so prispeli v Zagreb, so se zbrali v vojašnici Zrinjski. Mnoge od njih so ustaši, ki so na Hrvaškem še prevzemali oblast, pridržali, nekatere tudi postrelili. Iz zaporov jih je reševal v imenu slovenskega Rdečega križa pobegli rodoljub Lojze Colnar, ki se je iz Kranja pred Nemci umaknil v Zagreb. Grb/Wikipedija Prispevek Na današnji dan: Prostovoljci za obrambo je za Vas napisal/a Peter Colnar preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.

sobota, 1. april 2023

Slika članka
Na današnji dan: Cankarjeva Erotika
V Slovenskem listu je 1. aprila 1899 izšla kritika pesniške zbirke Ivana Cankarja Erotika. Kritik je zapisal: ≫Te pesmi pa že stoje na vrhuncu 'lepih časov'. Ljubica se pesniku vedno valja po divanu, on pa postaja nervozen. Kar ni mogel stlačiti v verze, spisal je o 'zopernem mehkem telesu' v prozi, Svetla luna igra tudi precej veliko vlogo. Ni čudno! Pohotnost jo prekaša. Ta piruh je zaprtek; kdor ga kupiš, odpri okno, da ti ne okuži zraka.≪ V literarnih krogih je veljalo že pred izidom zbirke prepričanje, da bodo pesmi razburkale javnost. Urednik kulturne rubrike Slovenskega naroda Fran Govekar je v pismu Cankarja spodbujal k izdaji knjige in napovedoval: ≫To bo vika in krika!≪ Pravi škandal se je začel šele čez nekaj dni. Knjige ni bilo več mogoče dobiti in kmalu se je razvedelo, da je vso dosegljivo naklado takoj po izidu pokupil ljubljanski knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič. Od 1000 izvodov jih je prišlo samo (do ponatisa) okoli 300 v roke bralcev, vsi drugi pa so končali v škofiji oziroma ognju, saj je škof ukazal knjige sežgati. Fotografija: Wikipedija Prispevek Na današnji dan: Cankarjeva Erotika je za Vas napisal/a Peter Colnar preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.

petek, 31. marec 2023

Slika članka
Na današnji dan: Dravska banovina
31. marca 1931 so izvedli ljudsko štetje v Dravski banovini, kot so imenovali Slovenijo v Kraljevini Jugoslaviji. Našteli so 1.144.298 prebivalcev. Po šestojanuarski diktaturi so oktobra 1929 razdelili Jugoslavijo na devet banovin, imenovanih po rekah in Primorju. V duhu državne in narodne enotnosti pri razmejitvah mnogokrat niso upoštevali zgodovinskih in narodnostnih mej. Ozemlje Slovenije je bilo večinoma vključeno v Dravsko banovino s sedežem v Ljubljani. Belo krajino so dodelili Savski banovini s sedežem v Zagrebu, Dravska pa je dobila od hrvaškega ozemlja okraj Čabar, avgusta 1931 pa še Štrigovo, Razkrižje in vrnjeno Belo krajino. Banovino je vodil ban, ki ga je na predlog predsednika vlade imenoval kralj. Posvetovalno telo je bil banski svet, ki ga je postavil notranji minister. Po ustanovitvi banovine Hrvaške avgusta 1939 so se množile tudi zahteve po podobni avtonomni banovini Sloveniji. Zemljevid: Wikipedija Prispevek Na današnji dan: Dravska banovina je za Vas napisal/a Peter Colnar preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.

četrtek, 30. marec 2023

Slika članka
Na današnji dan: Sindikat Neodvisnost
Prvi predsednik sindikata Neodvisnost je bil France Tomšič. Po letu 1990 je bil eden glavnih pobudnikov pluralizacije sindikalnega gibanja in pobudnik ustanovitve sindikata Neodvisnost, ki so ga ustanovili v 30. marca 1990. Od leta 1990 do 1992 je bil poslanec oziroma delegat v družbenopolitičnem zboru v prvi demokratično izvoljeni skupščini. Leta 1992 je bil tudi kandidat za predsednika republike. Tomšič je bil ena osrednjih osebnosti v procesu demokratizacije, političnih in sindikalnih gibanj v drugi polovici 80-ih let, ki so se iztekli v demokratični prehod in osamosvojitev Slovenije. Leta 1987 je bil pobudnik in organizator litostrojske stavke, ki se ni omejila le na klasične sindikalne zahteve, pač pa je izpostavila tudi izrazito politične cilje po pluralizaciji političnega in gospodarskega sistema. V okviru stavke je oblikoval pobudo za vzpostavitev socialdemokratske stranke, ki je bila leta 1989 ustanovljena kot Socialnodemokratska zveza Slovenije in velja za predhodnico sedanje Slovenske demokratske stranke. Prispevek Na današnji dan: Sindikat Neodvisnost je za Vas napisal/a Peter Colnar preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.

sreda, 29. marec 2023

Slika članka
Na današnji dan: General Rudolf Maister
29. marca 1874 se je v Kamniku rodil slovenski general in pesnik Rudolf Maister, ki je s premišljenim delovanjem ohranil Maribor in severno mejo za Slovenijo. Opravil je več šol za častnike, napredoval v stotnika in postal poveljnik podčastniške šole. Na začetku 1. svetovne je služboval v Mariboru, kjer je kot major postal poveljnik črnovojniškega okrožnega poveljstva. Povezan je bil z vodilnimi slovenskimi politiki. Ko se je mariborski mestni svet odločil za priključitev Maribora k republiki Nemška Avstrija, je Maister povabil v svoje čete slovenske vojake, vojake nemške narodnosti pa je odslavljal. Razglasil je mobilizacijo. 1. novembra 1918 je prevzel poveljstvo nad Mariborom in Spodnjo Štajersko. Štajersko je podredil oblasti Narodnega sveta za Štajersko, svet pa ga je povišal v generala. Novembra 1918 je že imel slovensko vojsko z okoli 4000 vojaki in 200 častniki. S svojo vojsko je razorožil nemško varnostno stražo, to je vojsko nemškega mestnega sveta, in jo razpustil. Zasedel je slovensko narodno mejno na Štajerskem. Po tem območju je po končani vojni skoraj v celoti potekala tudi državna meja. Z avstrijskim obmejnim poveljnikom je sklenil pogodbo o črti med svojo in avstrijsko vojsko na Štajerskem in Koroškem. Tako je pripravil izhodišče za zasedbo Koroške, vendar pa mu vlada v Ljubljani ni dovolila nadaljnjega napredovanja. Ko je prišlo konec maja 1919 do jugoslovanske ofenzive na Koroškem, je Maister uspešno vodil enega od petih napadalnih odredov. Po zmagi in premirju je prevzel poveljstvo Koroškega obmejnega poveljstva. Njegova oblast je zajemala cono A plebiscitnega ozemlja. Maister je bil izvoljen za častnega predsednika Narodnega sveta za Koroško. 18. septembra 1919 se je moral po sklepu plebiscitne komisije umakniti s Koroškega. Postal je mestni poveljnik v Mariboru, leta 1923 pa je bil v nejasnih okoliščinah, star 49 let, upokojen kot divizijski general. Kot upokojenec je živel v Mariboru. Fotografija: Wikipedija Prispevek Na današnji dan: General Rudolf Maister je za Vas napisal/a Peter Colnar preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.

torek, 28. marec 2023

Slika članka
Na današnji dan: Grad gori, grof beži
Zaradi kmečkih nemirov so uvedli na Kranjskem izredno stanje. 28. marca 1848 zvečer je 300 do 500 Ižancev napadlo grad, ga oplenilo ter požgalo gruntne knjige, urbarje in hišno opremo. Ker so župnišče zavarovali vojaki, so se puntarji obrnili proti lovskemu gradiču Namršel pri Želimljah in ga oplenili. Na območju ižanske graščine – na gospostvih Tomišelj, Iška vas, Iška Loka, Ig, Kot, Staje, Brest, Vrbljenje in Strahomer – so bili podložniki že 36 let, od propada francoske oblasti, jezni na graščaka, ki jim ni pustil sekati lesa v krimskih gozdovih in jim je tako s prepovedjo kratil staro pravico. Poleg tega so se z njim prepirali še zaradi krompirjeve desetine. Upor Ižancev ni bil osamljen. Brez uspeha so se upirali tudi v postojnski kresiji, kjer so uporniki napadli senožeško in planinsko graščino in zagrozili, da bodo napadli še nadliško, polhograjsko in vipavsko. Na Vrhniki so požgali mitnico, vrelo je v Vipavi, v Idriji pa je uprava rudnika morala prepustiti delavcem v neomejeno upravo bratovsko skladnico. V Vinici so župniku zažgali gospodarsko poslopje. Fotografija: Ig/Wikipedija Prispevek Na današnji dan: Grad gori, grof beži je za Vas napisal/a Peter Colnar preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.

nedelja, 26. marec 2023

Slika članka
Na današnji dan: Rumfdorska juha
V letih 1816 in 1817 je zavladala na Slovenskem takšna lakota, da so revežem na Kranjskem in Primorskem brezplačno delili tako imenovano rumfordsko juho. Poimenovali so jo po ameriškem fiziku Benjaminu Thompsonu Rumfordu, ki se je rodil 26. marca 1753. Med osvobodilno vojno je pobegnil iz Amerike in delal na bavarskem dvoru kot obrambni minister. V Munchnu je zasnoval Angleški vrt in na Bavarskem uvedel krompir. Rumfordska juha je bila po pisanju Janeza Bleiweisa tako izdatna, da je lahko z njo človek preživel. Bleiweis je spraševal: ≫Iz česar neki obstoji ta juha, de je tako tečna?≪ Spisek sestavin nas negativno preseneti: voda, kis, sol, krompir, grah, ječmen in kruh. Včasih so v juhi kuhali tudi kaj mesa ali kosti, prilili pa so ji lahko še nekoliko krvi. Leta 1816 je bilo vreme mrzlo in deževno. Zavoljo stalnega dežja niso mogli kmetje ne orati in ne sejati. Njive, vrtovi in polja so ostali večinoma neobdelani in prazni, če pa je že kdo kaj posejal, setev ni rasla. Spomladi 1817 so ljudje stradali tako, kakor že dolgo ne. Stradajočim so razdeljevali razna živila, največkrat pa rumfordsko juho, ki so jo po možnosti zabelili še s koščkom slanine. Prispevek Na današnji dan: Rumfdorska juha je za Vas napisal/a Peter Colnar preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.

sobota, 25. marec 2023

Slika članka
Na današnji dan: Viktor Murnik
Eden najpomembnejših slovenskih telovadnih organizatorjev in piscev Viktor Murnik se je rodil v Ljubljani 25. marca 1874. Leta 1896 je ustanovil prvi moški vaditeljski zbor in leta 1898 še ženskega. Z uvedbo sistemske telovadbe je razvil slovensko sokolstvo v vsestransko telovadno gibanje in bil leta 1905 glavni pobudnik ustanovitve Slovenske sokolske zveze. V letih 1907 – 1913 je vodil različne vrste na svetovnih prvenstvih in olimpijadah. Bil je načelnik in starosta ljubljanskega Sokola, Slovenske sokolske zveze 1906 – 1918 in Jugoslovanske sokolske zveze 1920 – 1924 in v letih 1926-30. V letih 1907 – 1913 je pripravljal in vodil številne slovenske in južnoslovanske telovadne vrste na tekmah za svetovna in olimpijska tekmovanja. Njegova posebnost so bile dinamične proste vaje za javne nastope in sokolske zlete, tako imenovani telovadni plesi v letih 1904 – 1933, med katerimi so najznamenitejši Valček (1913), Naprej (1919), Marseljeza (1920), Turški marš (1924), Poloneza (1929) in drugi. Slika: Wikipedija Prispevek Na današnji dan: Viktor Murnik je za Vas napisal/a Peter Colnar preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.

petek, 24. marec 2023

Slika članka
Na današnji dan: Alojzija Štebi
Včasih smo Slovenci v zadregi, ko naj bi opozorili na pomembno slovensko žensko iz preteklosti. Vzrok je tudi v tem, da se je za nekatere začela zgodovina leta 1941 … No, ni bilo tako. 24. marca 1883 se je na primer rodila v Ljubljani slovenska političarka, publicistka in novinarka Alojzija Štebi. Po maturi na učiteljišču v Ljubljani je službovala v raznih šolah na Koroškem in Gorenjskem. Od 1912 je delala v uredništvu glasila Jugoslovanske socialnodemokratske stranke Zarja, in to od julija 1914 kot urednica. Urejala je tudi razne socialnodemokratske liste in revijo Demokracija. Ob koncu 1. svetovne vojne je sodelovala v založniški zadrugi Slovenska socialna matica. V letih 1918 – 1940 je delovala v različnih uradih za socialno politiko v Ljubljani in Beogradu. V JSDS jo je privedla predvsem želja po spremembi podrejenega položaja žensk v družbi. Zavzemala se je za urejeno in mirno reševanje ženskega vprašanja ter zavračala radikalne zahteve. Napisala je knjigo Demokratizem in ženstvo. Delovala je v Feministični aliansi, jo zastopala na mednarodnih kongresih ter urejala njeno glasilo Ženski pokret. Slika: Wikipedija Prispevek Na današnji dan: Alojzija Štebi je za Vas napisal/a Peter Colnar preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.