Vir: Slovenski rod

četrtek, 23. marec 2023

Slika članka
Na današnji dan: Jurij Vega
V Zagorici se je 23. marca 1754 rodil slovenski matematik Jurij Vega. Bil je matematik in artilerijski oficir, ki si je z vojaškimi dejanji pridobil naziv barona, njemu v čast pa so tudi poimenovali enega od kraterjev na Luni. Vega je napisal obsežen učbenik iz matematike in mehanike za artilerijske šole. Sestavil je nekaj logaritemskih tablic. Njegove logaritemske tablice na sedem decimalk (sestavil jih je tudi na deset decimalk) in trigonometrijske funkcije so doživele izredno veliko ponatisov, saj so služile kot eden od osnovnih učbenikov matematike v srednjih šolah. Pri obleganju Beograda leta 1788 je pod poveljstvom generala Laudna s težkimi topovi, ki so jih izpopolnili po Vegovih načrtih, tako uspešno napadel Kalemegdansko utrdbo, da so se morali Turki vdati. Njegova smrt je ostala zavita v skrivnost. Njegovo truplo so našli 26. septembra 1802 v Donavi pri Dunaju. Slika: Wikipedija Prispevek Na današnji dan: Jurij Vega je za Vas napisal/a Peter Colnar preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.

sreda, 22. marec 2023

Slika članka
Na današnji dan: Genijalni komolčar
V časih, ko je komolčarstvo dober pridobniški način življenja, spomnimo, da je znal svoje komolce, seveda s povsem drugačnimi cilji, uporabljati tudi slovenski skladatelj in pianist Jurij Mihevc, ki se je rodil v Ljubljani 22. marca 1805. Znan je bil namreč tudi kot virtuoz, ki si je pri igranju na klavirju pomagal s komolcem. Ko je nadebudni mladenič končal gimnazijo v Ljubljani, je odšel na Dunaj, kjer pa ga je glasba veliko bolj zanimala kot očetovo navdušenje nad pravom. Kot glasbenik je kasneje deloval v Franciji. Zapiskov o Mihevcu je doma malo, znano pa je, da je napisal 300 klavirskih skladb in priredil okoli 200 skladb drugih skladateljev. Oktobra leta 1836 se je po več kot desetletni odsotnosti prišel pokazat rojakom Ljubljančanom. Zanimiva je napoved pete točke sporeda njegovega koncerta. V njej je prišla do veljave Mihevčeva posebnost – igranje s komolcem. Poročilo s tega koncerta navaja uspeh, ki ga je Mihevc dosegel v Ljubljani: ≫Kot skladatelj in klavirski virtuoz je žel mnogo zasluženega odobravanja. Posebno je vzbudila splošno senzacijo njegova igra s komolcem, s katerim je v basu spremljal igranje obeh rok, skakal in celo kromatične teke izvajal z občudovanja vredno čistostjo ...≪ Slika: Wikipedija Prispevek Na današnji dan: Genijalni komolčar je za Vas napisal/a Peter Colnar preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.

torek, 21. marec 2023

Slika članka
Na današnji dan: Ivan Marija Čok in Zveza jugoslovanskih emigrantov
V Trstu se je 21. marca 1886 rodil slovenski odvetnik in politik Ivan Marija Čok. Seveda je (razumljivo) imel za Slovence pomembno vlogo šele kasneje, ko je postal tudi predsednik Zveze jugoslovanskih emigrantov iz Julijske krajine. To je bila protifašistična organizacija v Kraljevini Jugoslaviji, ki je združevala društva slovenskih in hrvaških beguncev s Primorske, iz Trsta, Istre in Kvarnerja, ozemlja, ki ga je po 1. svetovni vojni zasedla Italija. Njen cilj je bilo pospeševanje in usklajevanje interesov okoli 70.000 slovenskih in hrvaških emigrantov v Jugoslaviji ter opozarjanje na nasilje fašističnih oblasti nad pripadniki slovenske in hrvaške manjšine v Italiji. Zveza si je prizadevala za reševanje vprašanj v okviru italijansko-jugoslovanskih odnosov. Njeno glasilo je postal časopis Istra, ki je izhajal v Zagrebu. Zunaj zveze so delovale Sedejeve družine in društva katoliško usmerjenih primorskih beguncev. Zveza je gradila zavetišča za begunce iz Julijske krajine in Istre ter si s propagando prizadevala za spremembo pogosto negativnega odnosa slovenske in jugoslovanske javnosti do beguncev iz Italije. Sodelovala je pri naseljevanju primorskih in istrskih emigrantov v Makedoniji. Italijanske oblasti so dosegle, da je jugoslovanska vlada septembra 1940 zvezo razpustila. Fotografija: Wikipedija Prispevek Na današnji dan: Ivan Marija Čok in Zveza jugoslovanskih emigrantov je za Vas napisal/a Peter Colnar preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.

ponedeljek, 20. marec 2023

Slika članka
Na današnji dan: Planica in Joso Gorec
Športni delavec in pobudnik gradnje planiških skakalnic Joso Gorec se je rodil 20. marca 1895. Leta 1934 je sodeloval pri organizaciji prvega mednarodnega tekmovanja v smučarskih poletih, leta 1938 pa je dosegel, da je mednarodna športna zveza umaknila prepoved skakanja na veliki skakalnici. Imel je velike zasluge za razvoj nove zvrsti smučarskih skokov – poletov. Pobudnika gradnje planiških skakalnic sta bila smučarska sekcija Športnega kluba Ilirija in športni organizator Joso Gorec. Prvo smučarsko skakalnico v Planici so zgradili poleg Ilirijinega doma na Slatnah po načrtih Janka Janše že pred letom 1930. Načrt za skoke do 30 metrov je po Gorčevem naročilu naredil leta 1931 Stanko Bloudek, že naslednje leto pa skakalnico za skoke do 70 metrov, kolikršne je takrat dovoljevala Mednarodna smučarska organizacija (FIS). Gradbenik Rožman je uresničil zamisel o veliki skakalnici za skoke do 100 metrov in jo leta 1934 tudi zgradil. V naslednjih 25 letih je bil razvoj Planice povezan s Stankom Bloudkom. Fotografija: Wikipedija Prispevek Na današnji dan: Planica in Joso Gorec je za Vas napisal/a Peter Colnar preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.

nedelja, 19. marec 2023

Slika članka
Na današnji dan: Oficirji Kraljevine Jugoslavije
Italijanske oblasti so 19. marca 1942 aretirale skoraj vse častnike in podčastnike jugoslovanske vojske v Ljubljanski pokrajini. V Ljubljani in Novem mestu so jih zbrali 1120 ter jih od 22. marca do 4. aprila poslali v koncentracijsko taborišče Gonars. Ko so jih spustili, se je ob prvih novicah o Mihajlovićevi vstaji v Srbiji večji del teh oficirjev odločil za Mihajlovića, posebno še, ker so prišla tudi od londonske jugoslovanske vlade naročila, naj se mu pridružijo. Zanj se je v začetku odločil tudi polkovnik Jaka Avšič. Mihajlović ga je imenoval za četniškega komandanta v Sloveniji, majorja Karla Novaka pa za načelnika štaba. Avšič se je podvrgel partijskemu vodstvu in se priključil partizanom, Novak pa je ostal zvest Mihajloviću, zato so ga komunisti razglasili za izdajalca. IO OF je zahteval od oficirjev, da opravijo, če se bodo hoteli vključiti v partizane, prej tečaj, to je marksistično prevzgojo. 80 oficirjev se je začelo udeleževati partijskih političnih tečajev. Oficirji, ki se niso pridružili OF, so pomenili za partijo zelo nevaren potencial, zato so jih izdali Italijanom. Naslovnica: Grb/Wikipedija Prispevek Na današnji dan: Oficirji Kraljevine Jugoslavije je za Vas napisal/a Peter Colnar preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.

sobota, 18. marec 2023

Slika članka
Da se ne pozabi: Prihod prvih t.i. primorskih padalcev
V minuli noči je minilo 80 let od prihoda prvih t. i. primorskih padalcev. Na začetku leta 1943 so Britanci še kolebali, ali naj v okupirani Jugoslaviji nadalje podpirajo generala Mihailovića, in torej četnike, ali naj podprejo Tita, torej partizane. Tako so v noči od 17. na 18. marec 1943 spustili tri padalce k slovenskim četnikom pri Smrečju nad Logatcem, tri pa pri vasi Paljevo v dolini Soče, kjer so poiskali stik s partizani. Kakšno je ozadje zgodbe? Šlo je za rodoljube, ki so se v Afriki kot italijanski vojni ujetniki pridružili zavezniškim enotam in nato kot izurjeni padalci prišli v okupirano domovino. Teh 27 mož in fantov, v večini Primorcev, se je torej med vojno odločilo, da bodo pomagali okupirani domovini. Italijanske fašistične oblasti so jih leta 1940 in kasneje poslale kot svoje vojake na bojišča v Severni Afriki, med boji v puščavi so jih zajele britanske sile in so se kot nekaj tisoč drugih javili kot prostovoljci v Jugoslovanski kraljevi gardni bataljon, da bi se borili za osvoboditev Primorske. V Egiptu jih je zbiral in organiziral prof. Ivan Rudolf (1898–1962). Britanci so v začetku razpolagali s skopimi informacijami iz lastnih virov o dejanskem stanju v okupirani Jugoslaviji. Za zaveznike so bili zato še zlasti zanimivi primorski Slovenci, ki so jih zavezniki ujeli kot italijanske vojake v Afriki. Te so jugoslovanski častniki novačili za kraljevo vojsko, zanje pa so se zanimale tudi britanske tajne službe v taboriščih za vojne ujetnike. Izmed teh ujetnikov, nekdanjih italijanskih vojakov, so izbrali peščico primernih kandidatov, ki so v Egiptu in Palestini opravili tečaje za posebne operacije. V raznih misijah so jih poslali na zasedeno slovensko ozemlje, od koder so Britanci pričakovali poročanje. Britanci so teh nekaj izbrancev na Bližnjem Vzhodu izurili za padalce, tolmače, radiotelegrafiste in diverzante ter jih v letih 1943–1944 s soglasjem Jugoslovanskega odbora iz Italije (dr. Ivan Marija Čok in prof. Ivan Rudolf) in jugoslovanske vlade v emigraciji, po sporazumu Tito-Šubašić pa tudi s partizanskim vodstvom, spravili za sovražnikove linije na slovensko oz. jugoslovansko ozemlje, da bi podprli odpor proti okupatorju. Delovali so pod okriljem britanskih obveščevalnih služb (Special Operation Executive/SOE in Inter-Services Liaison Department/ISDL). Velika večina teh padalcev se je po pristanku pridružila partizanom. Po vojni pa so nekateri izginili v nikoli pojasnjenih okoliščinah. Izmed vseh 27 slovenskih padalcev britanskih misij so trije padli v boju, dva so ubili četniki, enega so ubili partizani po kapitulaciji Italije, enega so zajeli Nemci, a je preživel. Za dvanajstimi so se proti koncu, večinoma pa po končani vojni, izgubile sledi v nepojasnjenih okoliščinah. Najverjetneje jih je umorila tajna politična policija Ozna, postali so žrtve revolucionarnega nasilja. Ubiti so bili brez jasnih dokazov, vloženih obtožnic in brez sojenja, še danes ni znano, kje ležijo njihovi posmrtni ostanki. Za večino preživelih pa je bilo značilno, da so bili ali aretirani ali pa so jih povojne oblasti vsaj osumile in se je nanje izvajal pritisk. Vzporedno z britanskimi so v okupirani Sloveniji delovale tudi ameriške obveščevalne službe. Izmed vseh dvanajstih slovenskih padalcev ameriških misij, od tega manj kot polovica Primorcev, sta dva padla v boju, eden se je ponesrečil, vsaj nad štirimi pa so povojne oblasti izvajale pritisk. Šele po letu 1990 je bilo tem rodoljubom izrečeno priznanje za njihovo delo. Leta 1994 so tudi postavili spominsko ploščo v spomin na njihovo žrtev na Fakinovi domačiji v Škrbini na Krasu, od koder je bil doma Miloš Adamič, eden od izginulih padalcev. Tam že vrsto let vsako leto 11. novembra poteka spominska slovesnost v spomin na pobite primorske padalce. Prispevek Da se ne pozabi: Prihod prvih t.i. primorskih padalcev je za Vas napisal/a Renato Podbersič preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.
Slika članka
Na današnji dan: Koroški vojvodi
Ustoličevanje koroških vojvod je bil obred simbolne predaje oblasti novemu karantanskemu knezu oziroma koroškemu vojvodi na Gosposvetskem polju. Zadnjič so s takšnim obredom 18. marca 1414 ustoličili Ernesta Železnega. Podrobneje je obred opisan v treh poznosrednjeveških virih, ki skupaj z drugimi poročili omogočajo rekonstrukcijo njegovega razvoja. Polagoma je izgubljal prvotno vlogo dejanske predaje oblasti in vedno bolj postajal formalni obred, kar je povezano s pravico izbire novega kneza oziroma vojvode. Od ustoličenja Majnharda Goriško-Tirolskega za koroškega vojvodo leta 1286 se je obred, ki je potekal v slovenskem jeziku, začenjal tako, da je pred slovenskega kmeta, ki je sedel na knežjem kamnu pri Krnskem gradu, prišel vojvoda. Kmet mu je kot sebi enakemu prepustil knežji kamen in mu s tem simbolično izročil oblast v vojvodini. Nato je sledila maša pri Gospe Sveti, kjer je krški škof blagoslovil novega vojvodo. Popoldne je sledil še obred pri vojvodskem prestolu, kjer je novi vojvoda sprejemal poklone deželnega plemstva in podeljeval vojvodske fevde. Bolj kot uporaba slovenskega jezika je bilo nenavadno to, da je kmet simbolično izročal oblast vojvodi kot sebi enakemu, saj je bilo to v nasprotju z navadami, pojmovanji in miselnostjo v poznem srednjem veku. Fotografija: Wikipedija Prispevek Na današnji dan: Koroški vojvodi je za Vas napisal/a Peter Colnar preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.

petek, 17. marec 2023

Slika članka
Na današnji dan: Slovenska nacionalna stranka
17. marca 1991 so ustanovili Slovensko nacionalno stranko (SNS). Čeprav ni imela nikoli ključne politične vloge, je bila stalna parlamentarna stranka vse do izrednih volitev decembra 2011. Prvi predsednik je postal Zmago Jelinčič, ki je bil edini predsednik ≫slovenske pomladi≪, ki je ostal na čelu stranke do izpada iz državnega zbora. Seveda pa verjetno na to lahko vpliva tudi določilo v strankinem statutu, ki daje predsedniku veliko moč odločanja. Program stranke temelji na poudarjanju slovenstva. Stranka je sicer znana po svojih stališčih, ki nasprotujejo Cerkvi in EU-ju. Prednost je dajala vsem vprašanjem, ki so pomembna za domovino in socialno varnost, izobraževanje in zdravstvo. Mnogi so ji očitali preveč nacionalistična stališča, ki včasih utegnejo biti tudi žaljiva, zato se je stranka tudi zapletala v spore glede etničnih in rasnih vprašanj. Fotografija: Wikipedija Prispevek Na današnji dan: Slovenska nacionalna stranka je za Vas napisal/a Peter Colnar preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.

četrtek, 16. marec 2023

Slika članka
Na današnji dan: Škofja Loka
Potres v Škofji Loki je 16. marca 1511 uničil velik del mesta in stolp na Kranclju ter tako poškodoval grad, da so ga morali praktično na novo pozidati. Loško ozemlje je leta 973 podelil cesar Oton II. v fevd freisinškemu škofu Abrahamu. V darilni listini je zapisano Loka, kar pa ni današnja Škofja Loka, ampak bližnja Stara Loka. Škofjo Loko so ustanovili freisinški škofje šele po prevzemu ozemlja na najbolj pripravnem mestu za obrambo in stičiščem dveh dolin ter Sorškega polja. Škofja Loka je kot trg prvič omenjena leta 1248, kot mesto pa leta 1274. Za obrambo so dali škofje zgraditi v 11. in 12. stoletju zgornji stolp na Kranclju in grad. Njihovo gospodstvo je upravljal glavar ali oskrbnik. Imel je tudi sodno oblast. Smrtne kazni je izrekal deželnoknežji sodnik, opravljal pa jih je rabelj iz Ljubljane. Meščani Škofje Loke so imeli pravico do trgovanja, podeželski podložniki pa so lahko prodajali samo svoje izdelke. V 14. stoletju so mesto obdali z obzidjem, ki je imelo pet vrat zavarovanih s stražnimi stolpi. Obzidano mesto je leta 1457 osvojil vojskovodja celjskih grofov Jan Vitovec in ga požgal, Turki pa so se lotili mesta leta 1476. Fotografija: Wikipedija Prispevek Na današnji dan: Škofja Loka je za Vas napisal/a Peter Colnar preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.

sreda, 15. marec 2023

Slika članka
Na današnji dan: Patronat nad Karantanijo
Salzburška nadškofija je 15. marca 752 prevzela patronat nad Karantanijo, ki je bila najstarejša slovenska politična tvorba v Vzhodnih Alpah od 7. do 9. stoletja. Njeno središče je bilo na Gosposvetskem polju (danes na avstrijskem Koroškem), kjer je bilo že v rimskem času središče province Norik. Zaradi okrepljenega obrskega pritiska so se Karantanci okoli leta 745 povezali z Bavarci in z njihovo pomočjo odvrnili obrsko grožnjo, vendar so tako prišli tudi pod bavarsko in pred njo pod frankovsko nadoblast. S pokristjanjevanjem so bili vključeni v politični in kulturni krog zahodne Evrope. Prvi pokrajinski škof za Karantance je postal Modest, ki je v deželi posvetil prve cerkve. Hotimir, ki je vladal od 751. do 769. leta, v svoji politiki pokristjanjevanja ni imel enotne domače podpore. To se je v času njegovega življenja pokazalo v dveh neuspešnih protikrščanskih uporih leta 763 in 765. Triletni upor po njegovi smrti (769 do 772) je bil zatrt šele z bavarsko pomočjo. Slika: Wikipedija Prispevek Na današnji dan: Patronat nad Karantanijo je za Vas napisal/a Peter Colnar preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.

torek, 14. marec 2023

Slika članka
Na današnji dan: Požar v idrijskem rudniku
Ko je v noči s 14. na 15. marec 1803 v starem Klementovem rovu v idrijskem rudniku, v globini okoli 200 metrov, izbruhnil silovit požar, se je zdelo, da bo rudnik živega srebra v Idriji za vedno prenehal z delom. Vse območje požara, ki je verjetno izbruhnil zaradi samovžiga, je postalo velikanska žgalna peč, v kateri so nastajali živosrebrni hlapi in žvepleni plini. Vodstvo rudnika je poskušalo požar najprej pogasiti tako, da so zaprli vse dovode zraka v jamo. Ker se je požar kljub temu vedno bolj širil v zgornji del jame, se je vodstvo rudnika odločilo, da ga bo pogasilo z zalitjem jame. Ko je po dveh dneh voda prodrla do središča požara, je prišlo do katastrofalne eksplozije, ki je v rovih napravila pravo razdejanje. Toda tudi voda in eksplozija požara nista pogasili. V jami je še več mesecev po izbruhu požara tlelo, v rovih pa je bila huda vročina, ki je onemogočala sanacijska dela. Rudnik je začel normalno obratovati šele leta 1805. Obnova rudnika je bila povezana s hudimi napori in težkimi zastrupitvami delavcev, saj je bil jamski zrak segret in nasičen z živosrebrnimi hlapi. Od 1300 rudarjev in drugih rudniških delavcev je več kot devetstotim zastrupitev z živosrebrnimi plini pustila hude posledice, mnogi pa so tudi umrli. Fotografija: Antonijev rov, rudnik Idrija/Wikipedija Prispevek Na današnji dan: Požar v idrijskem rudniku je za Vas napisal/a Peter Colnar preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.

ponedeljek, 13. marec 2023

Slika članka
Na današnji dan: Hugo Wolf
V Slovenj Gradcu se je rodil 13. marca 1860 slovenski skladatelj Hugo Wolf, ki je bil največji mojster samospeva in najbolj konvencionalni glasbenik druge polovice 19. stoletja. Njegove korenine so bile slovenske, saj so bili predniki obeh staršev slovenskega rodu. Raziskovanje družinskega debla je pokazalo, da je bila v Šentjurju pri Celju odkrita rodbina Vouk, ki se je nekoč po nerodnosti in zmoti vaškega župnika preimenovala v Wolf. Oče ga je zgodaj naučil igrati violino in klavir. Že s petimi leti je sodeloval v očetovem orkestru, šest let star pa je že imel samostojni nastop. Na Dunaju je postal slaven. Njegove skladbe so izvajali na številnih koncertih. Napisal je okoli 300 samospevov na besedila Goetheja, Heineja, Michelangela in drugih pesnikov, ustvaril pa je tudi nekaj simfoničnih del. Bil je fanatičen zagovornik Wagnerjeve in Brucknerjeve glasbe ter Brahmsov in Hanslikov nasprotnik. Za svoje samospeve je izbral od Wagnerja neodvisen slog s smiselnimi harmonijami, z izenačenima vlogama pevskega glasu in spremljave. Fotografija: Wikipedija Prispevek Na današnji dan: Hugo Wolf je za Vas napisal/a Peter Colnar preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.

nedelja, 12. marec 2023

Slika članka
Na današnji dan: Slovenci na Dunaju
Naši predniki so s svojimi sposobnostmi veliko pripomogli k razvoju in slavi habsburške Avstrije. Izredno veliko jih je bilo uspešnih na dunajski univerzi, ki je bila ustanovljena 12. marca 1365. Na ta dan je vojvoda Rudolf IV. podpisal njeno ustanovno listino. Do leta 1518 je bilo na dunajsko univerzo vpisanih 585 študentov iz Koroške, 695 iz Štajerske in Prekmurja, 904 iz Kranjske, 87 iz Primorja, skupaj torej 2271. Naši bolj znani rojaki, ki so študirali v 15. stoletju na Dunaju, so: Sigismund Herberstein, diplomat in potopisec Rusije, Matija Hvale, profesor na Dunaju in dekan artistične (umetniške) fakultete, Brikcij Preprost iz Celja, dunajski stolni prošt, trikrat rektor univerze in osemkrat dekan, Tomaž Prelokar iz Celja, profesor, dekan in kancler dunajske univerze, vzgojitelj princa Maksimilijana I., umrl je kot škof v Constanzi, Andrej iz Ljubljane in Jurij iz Kranja, oba profesorja svobodnih umetnosti na Dunaju, Jurij Slatkonja, prošt v Novem mestu in Ljubljani, glasbenik, ki je postal škof na Dunaju, Ahacij Sebriacher, ki je postal tržaški škof, Mihael Veller iz Kočevja, ljubljanski kanonik, Peter Topoltz, župnik v Konjicah in savinjski arhidiakon, Jakob iz Kranja, tajnik baselskega koncila, Viljem Polc iz Kranjske, tajnik oglejskega patriarha, nato župnik v Vipavi, Lenart Seydel iz Kamnika, župnik v Dobu pri Ljubljani in gorenjski arhidiakon, Avguštin Pregel iz Laškega, tajnik ljubljanskega škofa Krištofa Ravbarja. Slika: Sigismund Herberstein/Wikipedija Prispevek Na današnji dan: Slovenci na Dunaju je za Vas napisal/a Peter Colnar preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.

sobota, 11. marec 2023

Slika članka
Na današnji dan : Prvi Valvazor v Ljubljani
Prvi Valvazor, ki je prišel v Ljubljano, je bil Janez Krstnik Valvazor. V zapisniku mestnega sveta v Ljubljani je zapisano, da je postal 11. marca 1547 ljubljanski meščan Baptista Vavisor. Bil je uspešen trgovec, ki je že leta 1554 postal zakupnik deželnoknežjega gospostva Laško na spodnjem Štajerskem, enega največjih v slovenskih deželah. Ko je nadvojvodi Karlu spet posodil večji znesek 7000 goldinarjev leta 1564 in še 5000 goldinarjev leta 1566, mu je vladar zastavil krško gospostvo z vsemi dohodki za vrsto let. Med letoma 1560 in 1570 si je pridobil še nekaj gradov in posesti na spodnjem Štajerskem in Kranjskem, med njimi Konjice, Štrajbarski turn pri Krškem, kjer je najraje prebival, in Medijo pri Zagorju, ki je pozneje postala rodbinski grad prednikov Janeza Vajkarda Valvazorja. Okoli leta 1570 je prevzel izredno donosno deželno službo vrhovnega glavnega preskrbovalca z živili slavonskega, hrvaškega in morskega dela Vojne krajine. Leta 1571 so ga s posredovanjem notranjeavstrijske vlade kranjski deželni stanovi sprejeli med deželane. S tem mu je bilo priznano plemstvo in se je lahko udeleževal sej deželnega zbora. Istega leta je postal tudi član deželnega odbora. Fotografija: Janez Vajkard Valvasor/Wikipedija Prispevek Na današnji dan : Prvi Valvazor v Ljubljani je za Vas napisal/a Peter Colnar preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.

petek, 10. marec 2023

Slika članka
Na današnji dan: Janez Gregor Dolničar
Slovenski kronist in zgodovinar Janez Gregor Dolničar je bil v Ljubljani mestni notar, tajnik Dizmove bratovščine in soustanovitelj Academie operossorum. Rodil se je 10. marca 1655. Pomembno je predvsem Dolničarjevo zgodovinsko raziskovanje. V očetovo družinsko kroniko (bil je ljubljanski župan) je vnašal nove podatke in v nemško pisanih zapiskih ohranil mnogo pomembnih podatkov iz naše zgodovine. Dolničar je bil pobudnik in svetovalec pri vseh umetnostnih načrtih in njihovih realizacijah v Ljubljani, kjer je po njegovi zaslugi zmagal italijanski zreli barok in odmeval tudi v širšem kranjskem zaledju. Že ob zidanju stolnice je pritegnil pomembne tuje umetnike, za vzgojo domačega naraščaja pa si je zamislil Akademijo treh umetnosti, slikarstva, kiparstva in stavbarstva (Academia trium artium), ki pa se ni uresničila. Dolničarja bi lahko imenovali pravega barokizatorja Ljubljane. Njegov popis stare in nove ljubljanske stolnice je hkrati naš prvi teoretični spis o umetnosti, a tudi drugi rokopisi (med drugim o ljubljanski mestni hiši) so nepogrešljivi viri za slovensko umetnostno in kulturno zgodovino. Fotografija: Wikipedija Prispevek Na današnji dan: Janez Gregor Dolničar je za Vas napisal/a Peter Colnar preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.

četrtek, 9. marec 2023

Slika članka
Na današnji dan: Dr. Jože Pučnik
V Češnjevcu pri Slovenski Bistrici se je 9. marca 1932 rodil sociolog in politik dr. Jože Pučnik. Leta 1958 je diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz filozofije in svetovne književnosti. Leta 1989 je sodeloval pri ustanovitvi Socialdemokratske stranke Slovenije in bil tudi njen predsednik. V času osamosvajanja Slovenije je bil predsednik vladajočega Demosa, to je Demokratične opozicije Slovenije. Umrl v noči med 11. in 12. januarjem 2003. V času komunističnega režima Josipa Broza Tita je bil Pučnik eden od najvidnejših in najopaznejših kritikov diktature in omejevanja človekovih pravic v bivši Jugoslaviji. Zaradi kritičnih razprav v Reviji 57 je bil leta 1958 aretiran, obtožen sovražne propagande in obsojen na devet let zapora. Po petih letih je bil pogojno izpuščen. Takoj je začel dopisovati v Perspektive in bil leta 1964 znova aretiran in zaprt. Po prestanem zaporu je leta 1966 odšel v Zvezno republiko Nemčijo, kjer se je preživljal s priložnostnimi deli. Ker so mu ob aretaciji odvzeli diplomo, je od leta 1967 na univerzi v Hamburgu študiral sociologijo, pedagogiko in filozofijo in leta 1971 doktoriral. Na univerzi v Luneburgu je delal do leta 1889 kot višji akademski svetnik. Po vrnitvi v domovino konec 80-ih let je postal vodja Demokratične Opozicije Slovenije (Demos), koalicije novonastalih slovenskih demokratičnih političnih strank, ki je na prvih svobodnih volitvah leta 1990 premagala slovenske komuniste in povedla Slovenijo na pot demokratizacije in tržnega gospodarstva. Pučnika danes mnogi dojemajo tudi kot enega od idejnih očetov slovenske osamosvojitve. Fotografija: Wikipedija Prispevek Na današnji dan: Dr. Jože Pučnik je za Vas napisal/a Peter Colnar preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.

sreda, 8. marec 2023

Slika članka
Na današnji dan: Prepovedano delo otrok
Tudi za Slovence je bila pomembna novela obrtnega zakona, ki ga je dobila Avstro-Ogrska 8. marca 1887 in je prepovedala delo otrok ter uzakonila 11-urni delovnik in nedeljski počitek ter prepovedala nočno delo žena in mladoletnih. Konec 19. stoletja je bilo v Avstro-Ogrski monarhiji veliko pritožb zaradi nečloveškega izkoriščanja delavcev. Na Slovenskem je bilo mogoče prebrati: ≫V delavnicah in tovarnah ropota v nedeljo tako kakor v delavniku. Iz tovarniških dimnikov se vali dim v nedeljo kakor drugekrati. Na ulicah se dela tlak, lesarji sekajo, zidarji in drugi se spenjajo po hišah in strehah, kakor bi šlo za stavo, hlapci vozijo po ulicah glino in gnoj ali skratka, ni morebiti ne jednega hlapčevskega dela, katero bi se ne opravljalo v nedeljo kakor v delavnike.≪ Prispevek Na današnji dan: Prepovedano delo otrok je za Vas napisal/a Peter Colnar preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.

torek, 7. marec 2023

Slika članka
Na današnji dan: Josip Poklukar
V Krnici pri Bledu se je rodil 7. marca 1837 prvi slovenski deželni vladar Kranjske Josip Poklukar. Bil je politik in gospodarstvenik. Pravo je doštudiral na Dunaju. Nekaj časa je bil v pravni službi, nato pa je prevzel vodstvo in solastništvo Blaznikove tiskarne v Ljubljani. Politično se je pridružil Bleiweisovim staroslovencem in leta 1870 tudi sodeloval na jugoslovanskem kongresu v Ljubljani. Načelnih sporov z mladoslovenci se ni udeleževal, saj se je ukvarjal le z gospodarskimi vprašanji, financami in davki. Leta 1888 je postal prvi slovenski deželni glavar na Kranjskem. Predsedoval je sestanku slovenskih in istrskih poslancev leta 1890 v Ljubljani, kjer so se dogovorili o skupnem sodelovanju v državnem in deželnih zborih. Bil je član kranjskega deželnega zbora od 1870 do smrti in seveda pa tudi član številnih, zlasti gospodarskih odsekov. V letih 1871 – 1873 in 1879 – 1890 je bil tudi državnozborski poslanec. V državnem zboru je bil član Hohenwartovega poslanskega kluba in vodja slovenske delegacije. Fotografija: Wikipedija Prispevek Na današnji dan: Josip Poklukar je za Vas napisal/a Peter Colnar preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.

ponedeljek, 6. marec 2023

Slika članka
Na današnji dan: Prva poklicna novinarka
Prav slovenska poklicna novinarka Ivanka Anžič Klemenčič se je rodila 6. marca 1876 v Ljubljani. Umrla je 15. januarja 1960. Po končani dekliški šoli v Ljubljani je delala v odvetniški pisarni. Od leta 1900 je v Trstu urejala Slovenko in jo razvila v moderno žensko revijo. K sodelovanju je pritegnila predstavnike slovenske moderne (Cankar, Župančič), masarikovce in narodnosocialno izobraženstvo. Ko je leta 1908 z možem F. Klemenčičem prešla k Slovencu v Ljubljano, je postala prva slovenska poklicna časnikarka. Med 1. svetovno vojno je urejala Družinsko pratiko in ljubljansko Slovenko ter sodelovala pri različnih časopisih. Po vojni je nekaj časa vodila krščansko žensko gibanje. Za berlinsko revijo Die Frau je napisala pregled ženskega gibanja v Jugoslaviji. Prispevek Na današnji dan: Prva poklicna novinarka je za Vas napisal/a Peter Colnar preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.

nedelja, 5. marec 2023

Slika članka
Na današnji dan: Zorko Jelinčič
V Logu pod Mangartom se je 5. marca 1900 rodil slovenski narodni delavec, član organizacije TIGR Zorko Jelinčič. Leta 1918 je maturiral na idrijski realki in nato študiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani in Padovi. S publicistiko se je ukvarjal od leta 1924. Kot tajnik Zveze prosvetnih društev v Gorici je od 1924 organiziral liberalna kulturna društva na Goriškem. Bil je med ustanovitelji in voditelji ilegalne organizacije TIGR. Leta 1930 so ga, ob odkritju organizacije, fašistične oblasti aretirale. Leta 1931 so ga pred posebnim sodiščem na procesu v Rimu, ki je bil nadaljevanje prvega tržaškega procesa in na katerem je bil med 30 obsojenci glavni obtoženec, obsodili na 20 let ječe. Po devetih letih so ga izpustili, a ga kmalu po izbruhu 2. svetovne vojne poslali v Isernio, od koder se je 1943 prebil v partizane. Po letu 1945 se je naselil v Trstu. Od leta 1958 je bil sodelavec ljubljanskega Inštituta za narodnostna vprašanja in med pobudniki za nastanek etnografskega zemljevida tržaškega ozemlja s krajevnimi in ledinskimi imeni. Fotografija: Wikipedija Prispevek Na današnji dan: Zorko Jelinčič je za Vas napisal/a Peter Colnar preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.