Vir: Slovenski rod
torek, 7. december 2021
V letošnjem oktobru je na svet privekalo manj otrok kot v lanskem
Po začasnih podatkih se je v Sloveniji v oktobru 2021 rodilo 1.592 otrok, 1.978 prebivalcev pa je v tem mesecu umrlo. Rodilo se je manj otrok in umrlo je manj prebivalcev kot v oktobru 2020.
Rodilo se je manj otrok kot v oktobru 2020
V Sloveniji se je v oktobru 2021 po začasnih podatkih rodilo 1.592 otrok, 56 (3,4 %) manj kot v oktobru 2020. Na dan se jih je rodilo povprečno 51 (v oktobru 2020: 53).
Umrlo manj prebivalcev kot v oktobru 2020
V oktobru 2021 je po začasnih podatkih umrlo 1.978 prebivalcev Slovenije, 122 (5,8 %) manj kot v oktobru 2020, vendar pa 213 (12,1 %) več kot v septembru 2021. Na dan jih je umrlo povprečno 64 (v oktobru 2020: 68).
Presežna umrljivost 18-odstotna
Presežna umrljivost je presežek števila umrlih v primerjavi s povprečnim številom oseb, umrlih v preteklih letih v istem obdobju. V oktobru 2021 je znašala 18,1 %. To pomeni, da je v omenjenem obdobju umrlo za 18,1 % prebivalcev več kot povprečno v istem obdobju v letih 2015–2019.
Presežna umrljivost prebivalcev, umrlih pri 75 ali več letih, 17-odstotna Pri starosti 75 ali več let je v oktobru 2021 umrlo 1.287 prebivalcev (65,1 % umrlih v tem mesecu). V primerjavi s povprečnim številom prebivalcev, umrlih pri isti starosti v letih 2015–2019, je bilo to število za 17,3 % višje.
Kaj kažejo podatki za november 2021?
Od 1. do 21. novembra 2021 je po prvih ocenah umrlo 1.664 prebivalcev Slovenije. V istem obdobju leta 2020 jih je umrlo 2.073.Začasni podatki za november 2021 bodo na voljo 7. 1. 2022.
Objavljanje podatkov
Statistični urad se na povečane potrebe uporabnikov po ažurnih podatkih odziva tudi s tem, da podatke o številu umrlih in številu živorojenih v posameznem mesecu objavlja tudi po posameznih dnevih. Tabeli o živorojenih in umrlih po dnevih rojstva oz. smrti v podatkovni bazi SiStat dopolnjujemo mesečno.
Eurostat objavlja začasne podatke o tedenski umrljivosti po posameznih državah sproti. Slovenija mu začasne podatke sporoča mesečno.
Dnevne spremembe števila okuženih in umrlih s covidom-19 objavlja NIJZ.
METODOLOŠKO OPOZORILO
Mesečni podatki za 2021 so začasni. Končni mesečni podatki za leto 2021 bodo objavljeni 23. junija 2022.Obiščite tudi našo podatkovno bazo SiStat.
Vir: Darja Šter, Martina Žnidaršič / Statistični urad Republike Slovenije
Prispevek V letošnjem oktobru je na svet privekalo manj otrok kot v lanskem je za Vas napisal/a Urednistvo preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.
ponedeljek, 6. december 2021
Državni sekretar dr. Dejan Valentinčič pri Slovencih v Nišu
Državni sekretar na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, dr. Dejan Valentinčič je v soboto, 4. decembra 2021, obiskal slovensko narodno manjšino v Nišu. Obiskal je dve delujoči društvi v tem mestu, Slovensko kulturno skupnost niškega okraja »France Prešeren« in društvo slovensko – srbskega prijateljstva »Zdravica« v Nišu.
Predstavniki društev so državnega sekretarja seznanili s svojimi dejavnostmi in izzivi s katerimi so se srečevali v iztekajočem letu, ki ga je tudi letos zaznamovala epidemija. Učiteljica slovenskega jezika gospa Tatjana Bukvič pa ga je seznanila s potekom pouka slovenskega jezika, ki ga izvaja v prostorih društva »France Prešeren«. Državni sekretar je pohvalil njihovo zavzetost, posebej delo z mladimi in izrazil bližino Urada, da jim po najboljših močeh stoji ob strani pri doseganju skupnega cilja - ohranjanja slovenske identitete.
Državni sekretar na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, dr. Dejan Valenčič, ob obisku slovenske narodnostne manjšine v Nišu
Osrednji dogodek obiska dr. Valentinčiča pa je bila predaja knjižnega daru Mohorjeve družbe iz Celovca, ki že 20. leto v okviru dobrodelne akcije »Podarimo knjige«, v sodelovanju z Uradom Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, podari knjige tudi slovenskim skupnostim izven njenih meja. Tokrat je knjižni paket s številnimi, vsebinsko raznolikimi knjigami za vse starostne skupine prejelo društvo slovensko – srbskega prijateljstva »Zdravica« v Nišu, ki ga je predalo mestni knjižnici »Stevan Sremac«, ki bo v svojih prostorih uredila Slovenski knjižni kotiček. S tem pomembnim darom, Mohorjeva družba v Celovcu podpira in krepi kulturo branja ter tudi slovenskim rojakom po svetu omogoča dostop do sodobne literature v slovenskem jeziku. Letošnji prejemniki daru, Slovenci v Nišu so se knjig zelo razveselili in jih bodo gotovo z veseljem vzeli v roke.
Državni sekretar na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, dr. Dejan Valentinčič, ob obisku slovenske narodnostne manjšine v Nišu
Vir: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu
Prispevek Državni sekretar dr. Dejan Valentinčič pri Slovencih v Nišu je za Vas napisal/a Urednistvo preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.
Na današnji dan: Zakon o plebiscitu
Skupščina Republike Slovenije je na skupni seji vseh treh zborov 6. decembra 1990 sprejela Zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Sprejela je tudi Izjavo o dobrih namenih. Z razglasom je pozvala k udeležbi na plebiscitu in pojasnila pomen odločitve za samostojno in neodvisno državo.
V tretji točki sporazuma političnih strank in poslanskih skupin so zapisali: Vse politične stranke in skupine se zavezujejo, da bodo pri pripravi in izvedbi plebiscita delovale sporazumno in usklajeno. Za čim višjo udeležbo in pozitivno opredelitev državljanov bodo zastavile ves svoj politični vpliv in ugled. Politične stranke in poslanske skupine bodo štele za skupni uspeh vseh strank in skupin, če bo za samostojno in neodvisno Slovenijo glasovala večina vseh volilnih upravičencev. V četrti točki sporazuma so zapisali, da predstavlja plebiscit odločilno dejanje osamosvojitve R Slovenije. Na podlagi pozitivnega izida plebiscita se bo nadaljeval in tudi končal proces razdruževanja s Socialistično federativno republiko Jugoslavijo. Datum plebiscita so določili kasneje.
Foto: Wikipedija
Prispevek Na današnji dan: Zakon o plebiscitu je za Vas napisal/a Peter Colnar preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.
nedelja, 5. december 2021
Na današnji dan: Idrijska realka
Prve dni po italijanski zasedbi Idrije enostavno ni bilo pouka na prvi slovenski realki v Idriji, ki je začela z delom 20. septembra leta 1901. Obnovili so ga šele z dovoljenjem vojaškega guvernerja v Trstu. Toda že po dveh tednih je sledilo prvo razočaranje, kajti 5. decembra 1918 so okupacijske oblasti pouk na realki kratko malo prepovedale. Vsiljene ≫počitnice≪, polne negotovosti, so trajale poldrugi mesec in šele 21. januarja 1919 je bil pouk znova dovoljen.
Negotovost je v znatni meri povzročalo tudi dejstvo, da usoda Idrije do konca leta 1918 le še ni bila popolnoma zapečatena in da je še tlelo skromno upanje, da bo mesto morda le priključeno k Jugoslaviji. Upanje je izviralo iz nekoliko nenavadnega statusa, ki ga je realka uživala prva dva meseca italijanske okupacije Idrije. V tem času je namreč zavod še spadal pod upravo prve slovenske Narodne vlade v Ljubljani in tudi osebje je prejemalo plače iz Ljubljane. Žal se je takoj v začetku leta 1919 izkazalo, da so bili omenjeni upi brez realne osnove, saj je že 2. januarja 1919 realka dokončno prešla v roke italijanske države, in sprejeti je bilo treba kruto resnico, da se Italija iz Idrije ne bo umaknila.
Fotografija: Wikipedija
Prispevek Na današnji dan: Idrijska realka je za Vas napisal/a Peter Colnar preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.
sobota, 4. december 2021
Na današnji dan: Rektor umetnostne akademije
Slikar Franc Kavčič je bil prvi umetnik slovenskega rodu, ki je leta 1810 postal rektor na dunajski umetnostni akademiji. Kot sin krojača Andreja iz Voljč blizu Tolmina se je rodil v Gorici 4. decembra 1755.
V letih 1791 – 97 je študiral v Benetkah. Beneška akademija ga je 1796 imenovala za člana svojega gremija. Leta 1798 je postal na dunajski umetniški akademiji profesor in leta 1820 eden njenih rektorjev. Franc Kavčič je bil prvi Slovenec, ki je doživel to čast.
Ker je živel v tujini, ni mogel imeti vidnega vpliva na slovensko umetnost, razen da se je zavzel za Matevža Langusa, ko ga zaradi prevelike starosti sprva niso hoteli sprejeti na akademijo. V njegovem razredu se je učil precizne risbe tudi Mihael Stroj.
Na dunajski akademiji je bil od leta 1795 korektor in od 1811 profesor za krajinarstvo tudi baročno razgibani slikar Lovro Janša, mlajši brat svetovno znanega čebelarja Antona Janše, ki se je nekaj časa tudi preživljal s slikarstvom na Dunaju.
Na Janšo in na Kavčiča so se, kot na prva slovenska profesorja slikanja, sklicevali naši kulturni delavci v spomenici s pobudo za ustanovitev ljubljanske likovne akademije leta 1938.
Prispevek Na današnji dan: Rektor umetnostne akademije je za Vas napisal/a Peter Colnar preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.
petek, 3. december 2021
In memoriam dr. Lovro Šturm
Zapustil nas je prof. dr. Lovro Šturm, pravnik, zaslužni profesor in nekdanji predsednik Ustavnega sodišča RS. S svojim delom je pomembno zaznamoval naš pravni in družbeni razvoj.
Lovro Šturm se je rodil 19. maja 1938 v Ljubljani, leta 1956 je z odliko maturiral na klasični gimnaziji. Študiral je na Pravni fakulteti v Ljubljani in na njej leta 1960 diplomiral. Po diplomi je študij nadaljeval in bil leta 1961 nagrajen s Prešernovo nagrado za skupinsko delo Primerjava organizacije in sistemizacije upravnih organov občinskih ljudskih odborov. Leta 1965 je doktoriral z disertacijo "Uporaba kibernetike v javni upravi".
V doktorski disertaciji se je lotil takrat zelo nove in, kot se je izkazalo, dolgoročno zelo pomembne teme, ki v vse večji meri opredeljuje organizacijo javne uprave in delo v njej. Prof. Lovro Šturm se je znanstveno in pedagoško posvečal predvsem materialnemu upravnemu pravu. V okviru tega predmeta je na novo razvil dve področji, in sicer pravo varstva okolja in pravno varstvo osebnih podatkov.
Julija 1990 je bil prof. Šturm izvoljen za sodnika Ustavnega sodišča RS in bil v letih 1997 in 1998 tudi predsednik Ustavnega sodišča RS. V letu 2000 je bil šest mesecev minister za šolstvo in šport, nato pa je bil od leta 2004 do leta 2008 minister za pravosodje. Pokojni je navdušeno spremljal in podpiral razvoj zgodovinske stroke.
Osebno sem mu za marsikaj hvaležen, predvsem pa za spodbude pri svoji poklicni poti ter vse pobude, ki mi jih je vedno znova dajal. Skoraj bi pozabil, hvala tudi za številne (dragocene) knjige, ki mi jih je poklonil. Prof. Šturm, naj Vam bo lahka slovenska zemlja, ki ste jo tako ljubil! Fotografija je s pogovora v Ljubljani s pokojnim prof. Lovrom Šturmom ob njegovi osemdesetletnici.
Prispevek In memoriam dr. Lovro Šturm je za Vas napisal/a Renato Podbersič preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.
četrtek, 2. december 2021
Virtualna razstava – Republika Slovenija 30 let
Muzej novejše zgodovine Slovenije je razstavo REPUBLIKA SLOVENIJA 30 let priredil v virtualno obliko.
Skozi razstavne prostore se sprehodite virtualno in s klikom na različne fotografije, predmete ali statistične podatke izveste več o posameznih temah, predstavljenih na razstavi.
Ob razstavi je izšel tudi katalog z naslovom 30 LET REPUBLIKE SLOVENIJE, ki je hkrati tematska številka revije SLO časi, kraji, ljudje, s prispevki strokovnjakov najrazličnejših področij, od politike, do gospodarstva, od zdravstva do šolstva in sociale, od kulture do verskih skupnosti in spomina.
Katalog je mogoče kupiti v muzejski trgovini.
Vljudno vabljeni k ogledu TUKAJ.
Prispevek Virtualna razstava – Republika Slovenija 30 let je za Vas napisal/a Urednistvo preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.
Na današnji dan: Franc in rodbina Grafenauer
V Mostah pri Brdu na Koroškem se je 2. 12. 1860 rodil eden najpomembnejših koroških slovenskih politikov Franc Grafenauer.
Od 1897 je bil poslanec v koroškem deželnem zboru, od 1907 pa tudi v državnozborskem zboru in organizator planinstva na Koroškem. Skupaj z očetom je bil zaradi izjav o avstrijski politiki leta 1888 obtožen veleizdaje. Od leta 1907 do leta 1916 je kot edini koroški slovenski poslanec v državnem zboru zastopal koristi koroških Slovencev zlasti glede jezika in šolstva. Bil je pobudnik Zilje, prve podružnice SPD (slovenskega planinskega društva), ki so jo ustanovili leta 1900 na Koroškem.
Med 1. svetovno vojno je leta 1916 zaradi rusofilstva in napovedovanja avstrijskega poraza izgubil poslanski mandat in bil obsojen na pet let zapora, vendar je bil leta 1917 pomiloščen. Dve leti kasneje je zastopal koroške Slovence v začasni Narodni skupščini v Beogradu. Sodeloval je v pripravah na koroški plebiscit. Na Koroško se je lahko vrnil šele leta 1926.
Poleg Einspielerjev so Grafenauerji druga najbolj znana slovenska koroška rodbina, ki se je izkazala v boju za kulturne, politične in gospodarske pravice koroških Slovencev.
Prispevek Na današnji dan: Franc in rodbina Grafenauer je za Vas napisal/a Peter Colnar preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.
sreda, 1. december 2021
Na današnji dan: Komunisti in duhovniki
Edvard Kardelj je 1. decembra 1941 pisal Leskošku pismo, iz katerega je razviden odnos OF oziroma KPS do duhovnikov: "V zvezi s proglasom pravoslavne duhovščine ... mi je prišla misel, da bi tudi mi morali določiti pri GŠ (glavnem štabu) nekega duhovnika kot referenta za verske zadeve. Mislim, da bi to bil vražji udarec po beli gardi, če bi nam uspelo. Razen tega bi se tudi neprimerno bolj približali množicam. S tem v zvezi sem se spomnil na tistega duhovnika, o katerem sem Ti zadnjič govoril … Ponj pa pošlji takoj posebno zanesljivo patruljo, ki ji je treba objasniti, da gre za zaveznika, ne za aretiranca! Drugače znajo napraviti z njim še kako neumnost."
Že v prejšnjem pismu pa je zapisal: "In da vam ga partizani – ne likvidirajo!" Tako je postal duhovnik Metod Mikuž verski referent pri partizanih januarja 1943. V partizane je šel po svoji želji, čemur se škof Rožman ni upiral, ker je upal, da bo Mikuž mogel kot duhovnik zanje le kaj storiti.
Sicer se duhovniki za revolucijo niso mogli navdušiti. Vosovski atentati na njihove sobrate so jih pripeljali do dokončne odločitve: velika večina je revolucijo odločno odklonila.
Foto: Wikipedija
Prispevek Na današnji dan: Komunisti in duhovniki je za Vas napisal/a Peter Colnar preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.
ponedeljek, 29. november 2021
Ministrica dr. Jaklitsch pri rojakih v Dubrovniku na Hrvaškem in v Podgorici v Črni gori
Drugi dan obiska ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helene Jaklitsch na Zahodnem Balkanu, 27. novembra, je bil namenjen srečanju z rojaki, ki živijo in delujejo v Dubrovniki na Hrvaškem in v Črni gori.
Najprej se je ministrica srečala s Slovenci, ki se v Dubrovniku združujejo v Slovensko društvo Lipa. Lepo presenečenje je pripravila mlajša članica društva Eva, ki je slovensko delegacijo ob prihodu pričakala v narodni noši. Ministrici so predstavili svoje delovanje, izzive, s katerimi se soočajo, in načrte za prihodnost. V preteklosti so na jug Hrvaške povabili številne slovenske umetnike, zbore in druga društva, zadnja leta pa se povezujejo predvsem s slovenskimi društvi, ki delujejo na Hrvaškem. Organizirajo različne prireditve, ki se jih z veseljem udeležijo tudi drugi, ne le slovenski rojaki, v zadnjih letih pa so se precej ukvarjali tudi z lutkovno upodobitvijo znanih slovenskih pravljic. Tako kot drugim društvom je tudi njim epidemija in z njo povezani ukrepi oteževala osebna srečevanja ter aktivnosti. Ministrica jih je spodbudila, da k ustvarjanju društvenega dogajanja povabijo tudi mlajše generacije. Kot marsikod pa tudi oni iščejo načine, kako pritegniti tiste Slovence, ki zaenkrat še ne čutijo potrebe po tovrstnem ohranjanju svoje slovenske identitete.
Ministrica dr. Jaklitsch s Slovenci v Dubrovniku
Ministrica dr. Helena Jaklitsch je obiskala tudi rojake v Črni gori. Srečala se je s predsednikom Društva Slovencev "Vida Matjan" Igorjem Kraljem in nekaterimi člani, srečanja pa se je udeležil tudi veleposlanik Republike Slovenije v Črni gori Gregor Presker. Društvo, ki povezuje Slovence, živeče v Podgorici, vključujejo pa se tudi nekateri posamezniki iz bolj oddaljenih krajev, ima svoje prostore, kjer so se člani do epidemije tedensko srečevali. Po dolgim mesecih negotovosti ponovno skušajo oživiti društveno življenje. Tako so za martinovanje pripravili posebno srečanje, ki se ga je udeležilo nekaj ljudi. Povezujejo se tudi z domovino, še posebej so živi stiki z Društvom za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto. Organizirajo različna gostovanja in se udeležujejo poletnih tečajev slovenskega jezika. V pogovoru z ministrico so se strinjali, da je učenje jezika ključnega pomena. Tako so veseli, da imajo že sedmo leto možnost svoje znanje slovenščine osvajati in nadgrajevati tudi na tečaju, vendar so izrazili željo po krepitvi teh tečajev. Predvsem mlajše generacije se želijo dobro naučiti jezika, saj se marsikdo med njimi odloči za študij v Sloveniji. Člani se redno povezujejo z veleposlaništvom Republike Slovenije v Podgorici. Ministrica se je društvu zahvalila za prijeten sprejem in jih spodbudila, da še naprej iščejo načine, kako bi še lahko obogatili svojo delovanje in aktivnosti.
Ministrica dr. Jaklitsch s predsednikom in člani slovenskega društva v Črni gori
Zadnji dan svojega obiska se je ministrica srečala tudi s slovenskima duhovnikoma salezijancema, ki delujeta v Podgorici, Janezom Mirtkom in Rudijem Tislom.
Tovrstni obiski so zelo velikega pomena, ne le zaradi boljšega spoznavanja stvarnosti in utripa življenje slovenskih skupnosti, kar zagotovo pomaga tudi pri načrtovanju dela Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in p svetu, temveč tudi zato, ker se s tem krepi in utrjuje povezanost slovenskih rojakov po svetu z matično domovino. Takšna povezanost predstavlja dodatno motivacijo pri ohranjanju slovenske identitete ter daje dodaten zagon našim rojakom pri njihovem delu. To je bilo razvidno tudi ob tokratnem obisku ministrice, saj so vsi izražali veselje in hvaležnost, da je ministrica prišla mednje.
Vir: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu
Prispevek Ministrica dr. Jaklitsch pri rojakih v Dubrovniku na Hrvaškem in v Podgorici v Črni gori je za Vas napisal/a Urednistvo preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.
Na današnji dan: Zamolčani literat
Slovenski pesnik Balantič sodi med tako imenovane zamolčane slovenske literate, saj ga oblast, kljub nesporni kvaliteti, do začetka demokratizacije Slovenije ni "priznavala". Vzrok je v njegovem življenju oziroma nazorski opredelitvi. Rodil se je v Kamniku 29. novembra 1921.
Od junija do novembra 1942 je bil interniran v italijanskem taborišču Gonars. Po vrnitvi se je pridružil domobrancem in padel v postojanki v Grahovem ob Cerkniškem jezeru. Pesniška zbirka V ognju groze plapolam je izšla po njegovi smrti leta 1944.
Ekspresionistična oziroma postekspresionistična slogovna usmerjenost se kaže v vseh tematskih krogih Balantičeve lirike.
Dinamika njegovega notranjega doživljanja sveta je vidna med drugim v ciklu religioznih pesmi. Razklanost med čutno svobodo in svetostjo v človeku se umiri v najdenem zadnjem smislu življenja v tradicionalni bogovdanosti, s tem pa se zaključi tudi nemir metafizičnega iskateljstva. Taka religiozna transcendenca je bistveni delež Balantičevih individualnih miselnih iskanj in dosežkov in je izražena v eksistencialnih pesmih Žalostni rog.
Foto: Wikipedija
Prispevek Na današnji dan: Zamolčani literat je za Vas napisal/a Peter Colnar preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.
sobota, 27. november 2021
Ministrica dr. Jaklitsch pri Slovencih v Zadru in Splitu
Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch se ta konec tedna mudi na obisku pri rojakih v Dalmaciji in v Črni Gori. Prvi dan je obiskala Slovence, ki živijo in delujejo v Zadru in Splitu.
Najprej se je ministrica ustavila v Zadru, kjer se je srečala s predsednico in članicama Slovenskega društva Lipa. Društvo, ki po številu članov sicer sodi med manjša slovenska društva na Hrvaškem, je aktivno predvsem na kulturnem področju. Znani so po organizaciji likovnih kolonij, ki vsako leto združuje predvsem ljubiteljske slikarje iz Slovenije pa tudi Hrvaške. Aktivno sodelujejo na vsakoletnem dogodku "Dnevi kulturne raznolikosti", ki ga pripravlja mesto Zadar. Redno organizirajo prireditve ob dnevu človekovih pravic in Prešernovem dnevu, izdajajo knjige, organizirajo izlete in na druge načine ohranjajo slovensko srce in slovensko besedo v tem dalmatinskem mestu. Prav pouk slovenščine pa je nekaj, kar so izpostavili, da jim v zadnjem času še posebej manjka, saj želijo prenašati in krepiti znanje slovenskega jezika tudi med najmlajšimi.
Ministrica dr. Jaklitsch s predstavniki slovenskega društva Lipa iz Zadra
Ministrica dr. Jaklitsch je nato pot nadaljevala proti Splitu, kjer je obiskala Slovensko kulturno društvo Triglav. V prostorih društva se je srečala s predsednikom mag. Cvetom Šušmeljem in voditelji posameznih sekcij, ki delujejo znotraj društva. Srečanja se je udeležil tudi nekdanji častni konzul Republike Slovenije v Splitu Branko Roglić, ki že vrsto let z veliko naklonjenostjo podpira delovanje društva. Ministrici so predstavili bogato dejavnost najstarejšega in največjega društva v Dalmaciji, ki bo prihodnje leto obeležilo že 30. obletnico delovanja. Zelo ponosni so na čipkarsko sekcijo, ki izdeluje prave idrijske čipke, njihove umetelne izdelke pa je mogoče najti marsikje; med drugim so njihove čipke vtkane v prt, ki je bil podarjen papežu Frančišku, in v prt, ki krasi oltar v baziliki na Brezjah. Člani lahko izbirajo med skoraj 4.000 različnih naslovov knjig, ki jih hranijo v svoji knjižnici in je tudi zelo lično urejena. Imajo tudi planinsko sekcijo; med drugim so se že povzpeli na Triglav in obiskali Sedmera jezera. Otroci, mladi in odrasli znanje slovenskega jezika osvajajo in nadgrajujejo pri dopolnilnem pouku slovenskega jezika. Izdajajo tudi časopis Planika, ki prinaša zapise o delovanju društva, obvestila o načrtovanih dogodkih ter dejavnostih, številne druge koristne informacije in vesti iz drugih sredin, kjer živijo Slovenci na Hrvaškem. Člani delujejo tudi v okviru likovne in dramsko-recitacijske sekcije, že 25 let pa prepevajo v pevskem zboru, ki je to lepo obletnico obeležil prav danes s slavnostnim koncertom. Ministrica dr. Jaklitsch se jim je zahvalila za ves čas in ljubezen, ki ga vlagajo v ohranjanje slovenske identitete in tradicije ter pohvalila njihovo delo in domačnost prostorov, v katerih se srečujejo. Po koncu srečanja je ministrica obiskala tudi prostore slovenskega generalnega konzulata v Splitu.
Ministrica dr. Jaklitsch z vodstvom SKD Triglav Split
Dan je ministrica dr. Jaklitsch zaključila na gala koncertu ob 25. obletnici pevskega zbora Slovenskega kulturnega društva Triglav. Čeprav zbor zaradi pandemije skoraj leto dni in pol ni imel vaj, so člani v zadnjih dveh mesecih in pol, ko so lahko končno vadili, pripravili krasen program ter danes zvečer s svojim petjem res pobožali srca vseh, ki so se lahko udeležili slavnostnega koncerta. To priložnost so izkoristili tudi za podelitev priznanj Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti pevcem za dolgoletno sodelovanje, priznanja pa so prejeli iz rok ministrice, ki je vse zbrane tudi pozdravila ter se jim zahvalila za njihovo predano delo in zvestobo Sloveniji in slovenstvu.
Ministrica dr. Jaklitsch na gala koncertu ob 25. obletnici pevskega zbora Slovenskega kulturnega društva Triglav
Danes, 27. novembra, ministrica obisk nadaljuje v Dubrovniku in nato še v Podgorici v Črni Gori, kjer se bo prav tako srečala s predstavniki slovenske skupnosti.
Vir: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu
petek, 26. november 2021
dr. Jože Dežman: Krožni dokazi namišljene resničnosti
Pisal sem že raznolika muzejska besedila. Pisanja tega prispevka sem se lotil z zame nekoliko neobičajnega stališča. Razmišljal bom o zapleteni dialektiki muzejskega direktorovanja. Opozarjam na nekaj konservativnih temeljev, po katerem bi morali zaposlenim v muzejem priznavati nazive za njihovo uspešnost.
Sito za izbiro je lik in delo ene osebe – Kaje Širok. Sito sem umeril po starem načelu, da hudič tiči v podrobnostih. Pripoved temelji na fraktalnih vzorcih, ki bi jih lahko za vsak našteti primer našteli še obilo.
Širokova je potem, ko je bilo jasno, da ne bo dobila tretjega mandata kot direktorica Muzeja novejše zgodovine Slovenije (MNZS), »postala središče izrednega medijskega povzdigovanja. Vodilni mediji so ji posvečali intervju za intervjujem, objavljali izjave… Bila je izpostavljena kot devica orleanska slovenske kulture in muzejstva, garant intelektualne briljance, politične in vsakršne korektnosti, zvezda vodnica in leščerba modrosti.«
V nekaj javnih intervencijah sem skušal s Širokovo in njenim mentorjem, Otom Luhtarjem, vzpostaviti dialog, pa ni šlo. S tem besedilo ga skušam vzpostaviti še enkrat.
Znanstvenica, direktorica, docentka …
Širokova skuša pri vsakem pojavljanju ustvariti določen vtis. Tako pri objavi svojega doktorata leta 2012 poudari, da je delo nastalo na osnovi doktorske disertacije, ki jo je zagovarjala leta 2009 »in znanstvenih člankov, objavljenih v znanstvenih publikacijah med letoma 2009 in 2012.« Na naslovnici pa se predstavi kot »direktorica Muzeja novejše zgodovine Slovenije in docentka na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici in Visoki šoli za dizajn v Ljubljani.«
Če pogledamo v njeno bibliografijo, med leti 2009 in 2011 ne najdemo kakega besedila, ki bi nakazovalo, da se je Širokova lotila resnejšega raziskovalnega dela. Gre za krožni miselni tok, ko se v pomanjkanju tehtnih vsebin človek raje posveča ustvarjanju videza. In ta videz, ki nima opore v konkretnih dejstvih, je: jaz sem znanstvenica z doktoratom, pišem znanstvene članke in jih objavljam v znanstvenih publikacijah. In kot dodaten dokaz te odličnosti so funkcije, ki jih je zasedla. Ta način domišljijske samopromocije je bistvo delovanja Širokove.
Širokova ima do začetka leta 2021 v osebni bibliografiji v Informacijskem sistemu o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji vpisanih v nekaj nad 200 enot. Vendar za nekaj enot ni jasno, zakaj bi jih pripisovali njej, nekaj vnosov je podvojenih.
Pri več kot petdesetih vpisih gre za objave v obsegu ene ali dveh strani. Še blizu 30 objav ima deset strani ali manj, še več kot 15 pa 11-20 strani. 21 strani ali več ima le nekaj nad pet objav.
Širokova je rojena leta 1975. Njena prva strokovna objava je njena diplomska naloga leta 2002.
Nekaj objav potem nakazuje njeno zanimanje za teorije spominjanja, vsebinsko se veže na svoje domače okolje. Leta 2009 napiše svoje edino obsežnejše besedilo, s katerim doseže doktorski naslov. Prvotni naslov Kolektivno spominjanje in kolektivna pozaba v obmejnem prostoru : spomini na Gorico 1943-1947, za objavo v zbirki Kulturni spomin leta 2012 spremeni v Kalejdoskop goriške preteklosti : zgodbe o spominu in pozabi. O obojem več kasneje.
V začetku leta 2011 je bila Širokova imenovana za direktorico Muzeja novejše zgodovine Slovenije. Brez muzejskih in vodstvenih izkušenj!
Vprašanje, ki je v njenem primeru izredno izpostavljeno, je, v koliko primerih, ko si pripiše vodstvene in vsebinske zasluge za projekte, je nastopala predvsem kot direktorica muzeja – torej po službeni dolžnosti in manj kot soavtorica projektov. Gre tako za njene uvodne besede in zelo skromne vsebinske prispevke pri razstavah in objavah Muzeja novejše zgodovine Slovenije.
Skoraj polovico vpisov pri Širokovi so ali intervjuji v različnih medijih, nastopi na znanstvenih posvetih, okroglih mizah, predavanja, bila je tudi mentorica pri nekaj diplomskih nalogah …
Lahko le ugotovimo, da ima Širokova pri svojih 46 letih skromen strokovni opus.
Kaledojskop ali zgodovina
Vrnimo se k doktoratu Širokove oz. njegovi objavi.
Njen mentor pri dokto
Na današnji dan: Anton Martin Slomšek
Pesnika, pisatelja in mariborskega škofa Antona Martina Slomška, ki se je rodil 26. novembra 1800 na Slomu pri Ponikvi, je papež na obisku v Mariboru 19. septembra 1999 (umrl je 4. septembra 1862) razglasil za blaženega. Spada med narodne buditelje in prosvetlitelje 19. stoletja, ki so vnemali ljudstvo za slovenstvo in slovensko besedo.
V Celovcu je končal bogoslovje in kot kaplan služboval na Bizeljskem, v Novi Cerkvi (Strmec pri Vojniku), bil je spiritual v Celovcu, nadžupnik v Vuzenici, kanonik v Št. Andražu na Koroškem. Leta 1846 je postal opat v celjski mestni župniji, že maja istega leta pa je bil imenovan za lavantinskega škofa v Šent Andražu na Koroškem. Po njegovi zaslugi so sedež škofije leta 1859 prenesli iz ponemčenega obrobja v Maribor, na bolj ali manj strnjeno slovensko ozemlje. Tako so bili v škofiji zajeti skoraj vsi štajerski Slovenci. S tem je odločilno posegel v zgodovino Slovencev. S sedežem škofije v Mariboru so ustanovili tudi bogoslovje in popolno visoko bogoslovno šolo. Na ta način je Maribor čez noč postal visokošolsko središče z vso možno univerzitetno prihodnostjo.
Foto: Wikipedija
Prispevek Na današnji dan: Anton Martin Slomšek je za Vas napisal/a Peter Colnar preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.
Število gospodinjstev in družin se je povečalo
V desetletju od 2011 do 2021 se je število prebivalcev povečalo za 59.000, število gospodinjstev za 46.000, število družin za 20.000. Velikost gospodinjstev in sestava družin sta se spremenili. Gospodinjstva štejejo povprečno 2,41 člana, družine z otroki pa imajo povprečno 1,56 otroka.
98 % prebivalcev je živelo v zasebnih gospodinjstvih
1. januarja 2021 je v Sloveniji živelo 2.108.977 prebivalcev, od tega 98 % v zasebnih gospodinjstvih, 2 % pa v skupinskih in posebnih gospodinjstvih. Prvih gospodinjstev je bilo 859.782, drugih 682. Največja skupina prebivalcev, živečih v skupinskih gospodinjstvih, so bili stanovalci domov starejših občanov (16.000). Skupaj je v skupinskih gospodinjstvih živelo 33.000 prebivalcev.
Povprečno gospodinjstvo je štelo 2,41 člana
Največ gospodinjstev je sestavljala ena družina: 462.744 ali 54 %. Enočlanskih gospodinjstev je bilo 292.301 ali vsako tretje (34 %). V vsakem 20. gospodinjstvu (oz. v 5 % gospodinjstev) je poleg družine živela vsaj še ena oseba, ki je po statistični definiciji ne štejemo za člana družine. Vsako 25. gospodinjstvo (oz. 4 %) sta sestavljali dve ali več družin.Od 2011 se je število gospodinjstev povečalo za 46.000 (6 %), v zadnjih treh letih pa za 35.000 (4 %). Spremenila se je tudi velikostna sestava gospodinjstev. V zadnjem desetletju se je povečalo število dvočlanskih, enočlanskih ter velikih gospodinjstev (s 6 ali več člani), zmanjšalo pa število gospodinjstev s tremi, štirimi ali petimi člani.
Vsako tretje gospodinjstvo je bilo enočlansko
V enočlanskem gospodinjstvu je v 2021 živel vsak sedmi prebivalec Slovenije. Število moških, ki so živeli sami, je bilo nekoliko večje od števila žensk, ki so živele same (52 % : 48 %). Do starosti 63 let so prevladovala enočlanska gospodinjstva moških, od starosti 64 let naprej je bilo obrnjeno. Ženske, ki so živele same, so bile stare povprečno 64,7 leta in so bile povprečno 13,4 leta starejše od moških v enočlanskih gospodinjstvih.
Številna enočlanska gospodinjstva so predstavljali tuji državljani. Moški s tujim državljanstvom so sestavljali 43.848 moških enočlanskih gospodinjstev (40 % vseh moških s tujim državljanstvom). Enočlanskih gospodinjstev tujih državljank je bilo manj, 5.017 (oz. 9 % vseh žensk s tujim državljanstvom). V starosti 21–27 let so bili tuji državljani (moški) največja skupina med enočlanskimi gospodinjstvi.
Število gospodinjstev se je povečalo zaradi visokega selitvenega prirasta v zadnjih treh letih, ukrepov za zajezitev širjenja bolezni covid-19 in s tem povezanega povečanega števila notranjih selitev v 2020. Velik del teh notranjih selitev se je najverjetneje zgodil že prej, a te iz različnih razlogov niso bile prijavljene na upravnih enotah. Poleg tega so bila po letu 2011 prodana in naseljena stanovanja, ki so bila zgrajena tik pred ekonomsko krizo v letu 2008. Vse to je vplivalo na prerazporeditev prebivalstva ter na spremembe v številu in sestavi gospodinjstev, posledično pa tudi na spremembe v sestavi družin.
Družina je štela povprečno 2,9 člana
Na začetku leta 2021 je bilo v Sloveniji 587.448 družin: 412.534 (70 %) je bilo družin z otroki, 174.914 (30 %) pa družin brez otrok. V družinah je živelo 1.683.792 ali 80 % prebivalcev Slovenije.Od 2011 se je število družin povečalo za 20.000, od tega za 10.000 v zadnjih treh letih.
Zakonski par z otroki – najpogostejši tip družine
Najpogostejši tip družine v 2021 je bil poročen par z otroki – takih družin je bilo 202.458 in so predstavljale skoraj 35 % vseh družin v Sloveniji. Število takih družin se že več kot tri desetletja zmanjšuje.
Drugi najštevilnejši tip družin je bil zakonski par brez otrok. Takšna je bila vsaka četrta družina (25 %).
Tretji najštevilnejši tip so enostarševske družine z otroki. Med vsemi družinami jih je bilo 23 %, med družinami z otroki pa 33 %. Glavnina takih družin so bile matere z otroki (80 %). Odstotek enostarševskih družin je bil nekoliko manjši kot v 2011, njihovo število pa se je zmanjšalo predvsem v zadnjih treh letih. Domnevamo, da je k temu prispevalo tudi urejanje naslovov prebivališč zara
četrtek, 25. november 2021
Na današnji dan: Slovenci na nebu
Na Malih Rojcah med Štandrežem in Gorico je Edvard Rusjan 25. novembra 1909 prvič na Slovenskem poletel z motornim letalom. Dvignil se je v višino dveh metrov in poletel 60 metrov daleč.
Slovenci imamo sicer zanimivo in uspešno zgodovino v zvezi z letenjem. Že okoli leta 1865 so začeli s poskusnimi poleti kovači Bavčarji v Lokavcu blizu Ajdovščine. V Podpeci nad Črno na Koroškem je drvar Luka Jerše skušal brezmotorno leteti.
V Mariboru rojeni inženir Franc Wels je leta 1906 razvil prvo uspešno leteče brezrepo letalo na svetu. Na Slovenskem je letal z brezmotornimi letali lastne konstrukcije poleti 1909 v Ormožu tudi Kanet.
Konec 19. stoletja je inženir in izumitelj Valentin Matija razvijal zamisel o helikopterju z lopatičastimi rotorji na vodoravnih oseh, Ivan Slokar pa je leta 1909 prijavil patentni postopek za helikoptersko letalo z dvema nosilnima in vlečnim vijakom. Patent so mu priznali leta 1911. Stanko Bloudek je leta 1910 izdelal najprej enokrilno, nato pa še dvokrilno letalo.
Celovčan Jože Zablatnik je poizkušal leta 1912 svoje dvokrilno letalo prodati avstrijski vojski. Ko mu to ni uspelo, je odšel v Nemčijo, kjer je med 1. svetovno vojno izdeloval bojna, predvsem vodna letala.
Sicer pa smo imeli Slovenci precej pilotov tudi ob razpadu Avstro-Ogrske. Takrat so v bojih za severno mejo sodelovali v sklopu ljubljanske in mariborske eskadrilje pretežno slovenski letalci.
Foto: Wikipedija
Prispevek Na današnji dan: Slovenci na nebu je za Vas napisal/a Peter Colnar preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.
torek, 23. november 2021
Policijski čoln P-111 uspešno prepeljan v Park vojaške zgodovine Pivka
Navkljub temu, da se je zdelo na prvi pogled nemogoče, so v nedeljo, 21. novembra 2021, policijski čoln P-111 uspešno prepeljali iz Luke Koper v Park vojaške zgodovine v Pivki. Šlo je za kompleksno operacijo, pravi mozaik v katerem ni smel manjkati prav noben kamenček - vsak akter je moral odigrati svojo vlogo.
Logistično operacijo bodo zaključili v sredo, 24. novembra 2021, ob 10. uri, ko bodo v prisotnosti vseh, ki so pri prevozu sodelovali, policijski čoln P-111 spustili s kamiona in ga tako simbolično predali v muzejsko rabo.
Vir: Park vojaške zgodovine Pivka
Prispevek Policijski čoln P-111 uspešno prepeljan v Park vojaške zgodovine Pivka je za Vas napisal/a Urednistvo preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.
Nova tematska znamka ob 100. obletnici rojstva Franceta Balantiča
ZTŠ Kamnik je v okviru predstavitve Kamnika in njegovih znamenitosti naročil novo spominsko znamko tarifnega razreda B, ki bo predvidoma naslednji teden na voljo za splošno porabo. Gre torej za znamko, veljavno v notranjem poštnem prometu, namenjeno pošiljkam do 50g.
Tokratni motiv je obeležitev 100. obletnice rojstva Franceta Balantiča, kamniškega pesnika, interniranca v Gonarsu, po njem pa je od leta 2015 poimenovana tudi mestna knjižnica v Kamniku.
Ta bo ob častitljivi obletnici organizirala koncert lire, prav tako tako bo na ogled nov Balantičev portret izpod čopiča slikarja Viktorja Šesta, po rodu Kamničana, ki danes prebiva v Mariboru.
V mislih smo imeli tudi zbiratelje znamk, tako da bo na kamniški osrednji pošti, 1240, 29. 11. na voljo tudi priložnostni žig, zatorej ste vsi vabljeni tudi tja.
V kolikor bi želeli večjo količino znamk, ki so v prosti prodaji v kamniški turistični pisarni, na Glavnem trgu 2, prosimo, da povpraševanje pošljete na tic@visitkamnik.com.
Foto: ZTŠK, Matic Jelovčan
Andrej Sitar, ZTŠ Kamnik
Prispevek Nova tematska znamka ob 100. obletnici rojstva Franceta Balantiča je za Vas napisal/a Urednistvo preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.
Na današnji dan: Baron Žiga Zois
Slovenski prosvetljenec, gospodarstvenik, naravoslovec, pesnik, kritik, prevajalec in mecen slovenske književnosti Žiga (Sigismundus) Zois, baron Edelsteinski se je rodil 23. novembra 1747 v Trstu. Medtem, ko je znano njegovo mentorsko in mecensko delo, je manj znana njegova gospodarska dejavnost.
Bil je sin bogatega trgovca, posestnika in barona. Od očeta je kupil železarno v Mislinji, nato dobil v dar donosno javorniško železarno in kupil Plavž na Jesenicah ter obrat v Mojstrani ter oba kmalu prodal. Izumil je puhalnik za plavž in predlagal več tehničnih izboljšav v graverstvu, puškarstvu, zvonarstvu, steklarstvu, keramiki. Leta 1791 je dal zgraditi plavž v Bohinjski Bistrici. Gorenjske fužine so kljub prizadevanjem za posodobitev poslovale z izgubo. Zois se je začel zadolževati pri bankah in izdajati menice. V času Ilirskih provinc je nazadovanje pospešila še francoska oblast s celinsko zaporo ter rednimi in izrednimi davki. Pred smrtjo je bil prisiljen iskati kupce za propadajoče metalurške obrate in drugo premoženje.
Foto: Wikipedija
Prispevek Na današnji dan: Baron Žiga Zois je za Vas napisal/a Peter Colnar preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.
105 let od smrti Franca Jožefa I.
Včeraj je minilo 105 let od smrti sivolasega »očeta narodov«, ki je kar 68 let, najdlje izmed vseh družinskih prednikov vladal na habsburškem prestolu.
Franc Jožef I., avstrijski cesar in madžarski kralj, je danes zbledel v slovenskem spominu in njegova prisotnost na našem ozemlju je precej zabrisana. Kljub temu, da je za časa življenja ohranjal mitsko podobo in doživljal skoraj božje čaščenje naših prednikov in večkrat tudi potoval po deželah s slovenskim prebivalstvom.
Nenazadnje, njegov dolgoletni mladostni vzgojitelj Johann Baptist grof Coronini (1794–1880) je prihajal iz Gorice. Na Slovenskem tudi ni čutiti tiste evforije za cesarjem, ki še danes, včasih prav nekritično in predvsem utilitaristično, preveva dežele v današnji Avstriji. Cesarju Francu Jožefu, kljub zunanjemu blišču in osebnemu asketizmu, v življenju ni bilo prizaneseno. Zaradi samomora je izgubil edinega sina, prestolonaslednika Rudolfa (1889), zaradi atentata ženo Elizabeto (1898), iz istega vzroka je prekmalu umrl tudi nečak in prestolonaslednik Franc Ferdinand (1914). Prav smrt slednjega je Habsburško monarhijo pahnila na nepovratno pot v dokončno pogubo.
Ob vladarjevi smrti je sicer ljubljanski Slovenec (22. november 1916) vzneseno zapisal: »Njegova plemenita, poveličana duša, ki je odšla v jasne višine, bo plavala kot duh zaščitnik nad Njegovo hišo in Njegovo državo«. Ne bi se mogli bolj zmotiti! S smrtjo človeka, ki je vladal več kot 50 milijonski državi in jo zapletel v prvo svetovno vojno, je monarhija ostala brez velikih upov za prihodnost. Franc Jožef jo je sicer popeljal na pot demokratizacije, s katero se osebno nikdar ni popolnoma poistovetil, toda domovina ga je preživela zgolj za dve leti. In nič več! Bog ohrani, Bog obvari nam Cesarja, Avstrijo!
Prispevek 105 let od smrti Franca Jožefa I. je za Vas napisal/a Renato Podbersič preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.