Vir: Slovenski rod
ponedeljek, 22. november 2021
Na današnji dan: Igralka in režiserka Marija Vera
Slovenska igralka, režiserka in pedagoginja Marija Vera, s pravim imenom Frančiška Ksavera Marija Eppich, poročena Osten-Sacken, se je rodila v Kamniku 22. novembra 1881. Umrla je 12. januarja 1954 v Ljubljani.
Študirala je na Konservatoriju za glasbeno in gledališko umetnost na Dunaju. Nastopala je v Zurichu, Berlinu in gostovala na mnogih evropskih odrih. Leta 1913 je prvič nastopila tudi v filmu kot kraljica Elizabeta v Bismarcku režiserja O. Messterja.
Po l. svetovni vojni je bila angažirana najprej v Novem Sadu in Beogradu, v Ljubljani pa je bila aktivna od leta 1923 do 1952. V Ljubljani je postala tudi prva redna profesorica za dramsko igro na Akademiji za igralsko umetnost in se uveljavljala tudi kot režiserka. Marija Vera velja za tragedinjo z izostrenim čutom za velikopotezno kompozicijo in izredno skrbjo za kultivirano dikcijo. Preprostejše in komedijske vloge so ji bile tuje.
Kot pedagoginja je ob Ivanu Levarju vzgojila prvi rod mladih slovenskih igralcev z domačo visokošolsko izobrazbo.
Foto: Wikipedija
Prispevek Na današnji dan: Igralka in režiserka Marija Vera je za Vas napisal/a Peter Colnar preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.
sobota, 20. november 2021
Na današnji dan: Layerji iz Kranja
20. novembra 1752 se je rodil Leopold Layer, najpomembnejši iz družine Layerjev, ki so delovali v Kranju v 18. in prvi polovici 19. stoletja. Prvi iz družine slikarjev je bil Josip Layer. Njegov sin Marko je izdelal za cerkve na Gorenjskem vrsto slik. Med osmimi Markovimi sinovi so bili slikarji Leopold, Valentin in Anton.
Leopold Layer je vnesel v cerkvene slike žanrske in krajinske nadrobnosti in portret. Med njegova najboljša dela sodijo Marija Pomagaj v romarski cerkvi na Brezjah in freske v Marijini kapelici, ki jo je poslikal v zahvalo, ker se je rešil ječe.
V času Napoleonove Ilirije njegova delavnica ni uspevala. Slikar si je pomagal s ponarejanjem denarja. Pri tem mu je pomagal brat Valentin. Oba brata so obsodili in zaprli. Valentin je v ječi umrl, Leopolda pa so izpustili, ko so Francozi zapustili deželo.
S cikli oltarskih slik je Leopold Layer samooblikoval notranjščino številnih cerkva. Med drugim je naredil devet slik za Begunje na Gorenjskem in osem slik za Cerklje na Gorenjskem. Leta 1815 je poslikal prezbiterij župne cerkve v Tržiču. Po tradiciji je izdeloval tudi slike na steklo, panjske končnice in poslikave za kmečke in meščanske skrinje.
Foto: Wikipedia
Prispevek Na današnji dan: Layerji iz Kranja je za Vas napisal/a Peter Colnar preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.
petek, 19. november 2021
Na današnji dan: dr. Janez Bleiweiss
Slovenski časnikar, politik, zdravnik in živinozdravnik Janez Bleiweis se je rodil v Kranju 19. novembra 1808. Urejanje Novic mu je prineslo vodstvo v slovenski politiki. Ob revoluciji leta 1848 še ni užival posebne priljubljenosti. Glede slovenskih političnih zahtev je bil za postopno in zmerno pot, vendar je pri nadvojvodi Janezu načel vprašanje Zedinjene Slovenije in v javnosti branil njeno upravičenost. Leta 1861 je bil že najbolj znan in priljubljen predstavnik slovenstva. V šestdesetih letih je dobil vrsto priznanj in ime očeta slovenske domovine. Aktivno se je vključil v taborsko gibanje in 17. maja 1869 tudi organiziral vižmarski tabor. Bleiweis je postal simbol narodnega voditelja. Leta 1881 je dobil red železne krone 3. stopnje in plemstvo z nazivom vitez Trsteniški, ker njegov rod izvira iz Trstenika. Vse življenje se je boril proti primitivnosti in patriarhalnosti. Prizadeval si je vzgojiti kmeta in obrtnika v gospodarsko sposobnega, nacionalno osveščenega in politično trdnega človeka.
Foto: Wikipedia
Prispevek Na današnji dan: dr. Janez Bleiweiss je za Vas napisal/a Peter Colnar preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.
Med delovno aktivnimi z izobrazbo s področja IKT je v Sloveniji kar 90 % moških
Tako v EU kot v Sloveniji je stopnja delovne aktivnosti med moškimi z otroki višja kot med moškimi brez otrok. Moški imajo nižjo pričakovano življenjsko dobo, vendar ocenjujejo svoje zdravje z boljšimi ocenami kot ženske.
19. november se kot mednarodni dan moških zaznamuje od leta 1999. Na ta dan se z večjo pozornostjo kot sicer razmišlja o zdravju moških, o izboljšanju odnosov med spoloma, o pomembnosti vloge moških in njihovega prispevka k družbi, v družini, v zakonu ter pri vzgoji in osebnostnem razvoju otrok. Letos smo med drugim pogledali, v čem in koliko se moški del prebivalstva Slovenije razlikuje od povprečja v celotni Evropski uniji.
V Sloveniji živi 2.107.000 prebivalcev: 1.058.000 moških in 1.049.000 žensk. V celotni EU je bilo v 2020 na 100 moških povprečno 104,7 ženske, medtem ko je bila Slovenija ena od štirih članic, v katerih je bilo žensk manj kot moških (99,4 ženske na 100 moških). Preostale tri so bile Švedska, Luksemburg in Malta in v teh je bil delež žensk še nižji kot v Sloveniji. Za vse štiri omenjene države je značilna visoka stopnja priseljevanja delavcev, ki so večinoma moški.
Povprečna starost moških v Sloveniji je v prvem polletju 2021 bila 42 let. Njihovo najpogostejše ime je bilo Franc, največ novorojenih dečkov pa je že 21. leto zapored dobilo ime Luka. Kombinacija imena in priimka Janez Novak, ki ga v Sloveniji pogosto uporabljamo kot generično osebno ime, se v Sloveniji med moškimi uvršča po pogostnosti na tretje mesto, za Jožefom Horvatom in Francem Novakom.
90 % delovno aktivnih oseb z izobrazbo s področja IKT v Sloveniji je moških
Med 20–24 let starimi prebivalci Slovenije (moškimi) je v letu 2020 bilo 92 % takih, ki so imeli končano vsaj srednjo stopnjo izobrazbe, s čimer se je Slovenija uvrstila kar za 10 odstotnih točk nad povprečje EU; pred njo so bile le tri države, Hrvaška, Irska in Grčija.
V večini evropskih držav je med osebami, vključenimi v terciarno (višješolsko in visokošolsko) izobraževanje več žensk kot moških. V Sloveniji je v 2020 delež moških med njimi znašal 42 %, v celotni EU pa 46 %. Delež študentov med študentkami in študenti je bil največji v Nemčiji (52 %), najmanjši pa na Švedskem (40 %). V Sloveniji je bilo v 2020 med 25–34 let starimi moškimi 36 % takih, ki so imeli dokončano najmanj višješolsko izobrazbo, kar je malo več od povprečja v celotni EU (35 %).
V nekaterih poklicih so moški številnejši kot v drugih. Med osnovnošolskim učiteljstvom jih je na primer v Sloveniji le 12 %, med osnovnošolskim strokovnim osebjem 13 %. Močno pa prevladujejo predvsem v tehničnih poklicih. Med delovno aktivnimi osebami z izobrazbo s področja informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) jih je bilo v EU v 2020 83 %, v Sloveniji pa kar 90 %.
Delovno aktivne osebe z izobrazbo s področja IKT v državah članicah EU glede na spol, 2020
Med moškimi z otroki je stopnja delovne aktivnosti višja kot med moškimi brez otrok
Med moškimi v Sloveniji je bilo v 2020 delovno aktivnih 81 % (starih 15–64 let), kar je za odstotno točko več od povprečja v celotni EU (80 %). Tako v EU kot v Sloveniji pa je stopnja delovne aktivnosti med moškimi z otroki višja kot med moškimi brez otrok. Med moškimi z otroki je bil v 2020 delež delovno aktivnih v celotni EU največji med moškimi z dvema otrokoma, samo v Sloveniji pa med moškimi s tremi ali več otroki.
Stopnja delovne aktivnosti moških glede na število otrok v EU in v Sloveniji, 2020
Delež moških, starih od 18 do 34 let, ki živijo pri starših je od 2009 do 2019 upadel s 76 % na 64 %, v 2020 pa se je spet zvišal, na 68 %. Povprečna starost ženinov ob prvi poroki (34 let) se v Sloveniji še naprej viša, v EU pa se tukaj uvrščamo približno na sredino. V 2019 so bili ženini ob prvi poroki povprečno najstarejši na Švedskem (37 let), povprečno najmlajši pa na Slovaškem (29 let).
Moški imajo nižjo pričakovano življenjsko dobo, vendar ocenjujejo svoje zdravje z boljšimi ocenami kot ženske
Med moškimi v Sloveniji, starimi vsaj 16 let, je bilo v 2020 70 % takih, ki so svoje zdravje ocenili kot »zelo dobro« ali »do
četrtek, 18. november 2021
Inštitut dr. Antona Korošca prejel nagrado za najboljši evropski projekt WMCES
V torek, 16. novembra 2021, je na skupščini največjega evropskega "think tank" inštituta Wilfried Martens Centre for European Studies (Wilfried Martens center za evropske študije) Inštitut dr. Antona Korošca prejel nagrado za najboljši projekt v letu 2021. Nagrado je podelil dolgoletni predsednik WMCES in nekdanji slovaški premier Mikuláš Dzurinda, v imenu INAK-a jo je sprejel direktor inštituta Primož Jelševar.
V obrazložitvi nagrade je bilo poudarjeno, da je razvojno-raziskovalni projekt Demografske spremembe v Sloveniji in Evropi odmeval po mnogih evropskih državah in dosegel veliko medijsko pozornost v temi, ki jo je težko naslavljati. Pritegnil je tudi pozornost Evropske komisije ter njene podpredsednice in komisarke za demokracijo in demografijo Dubravke Šuice, ki je zaključke tega projekta vključila v aktualno demografsko politiko Evropske komisije.
»Slovenija in Evropa se soočata s hitrim staranjem prebivalstva. Po sedanjih projekcijah bo Slovenija leta 2050 med državami, ki imajo najstarejše prebivalstvo v EU, čez 500 let pa nas Slovencev ne bo več, zato smo znotraj projekta iskali odgovore, kako bi se pomladili in te trende obrnili,« je povedal direktor Inštituta dr. Antona Korošca.
Direktor INAK-a Primož Jelševar se je v zahvalnem nagovoru ob prevzemu digitalne nagrade zahvalil za zaupanje in izpostavil, da je presenečen in izjemno počaščen, saj gre za veliko mednarodno priznanje delu slovenskega inštituta. Naša ekipa jemlje nagrado kot vzpodbudo za nadaljnje delo Inštituta dr. Antona Korošca, ki je ena najmlajših organizacij, vključenih v evropsko mrežo WMCES. Še naprej si bomo prizadevali, da bomo odpirali teme, ki so ključne za razvoj Slovenije in Evrope ter si aktivno prizadevali za širjenje evropske ideje in demokracije. Vse zasluge za izvedbo zbornika Demografske spremembe v Sloveniji in Evropi pa gredo ekipi INAK, še posebej Suzani Lari Krause, ki je bila vodja tega projekta.
Suzana Lara Krause se je zahvalila za priložnost sodelovati pri projektih, ki »imajo dejanski potencial, da svet, za katerega se občasno zdi, da je iztiril, pomagajo ponovno usmeriti« in dodala, da »INAK s polnimi močmi nadaljuje s svojim delom«.
»Ko smo se lotili prvega projekta in mu dali naslov Demografske spremembe, sem se nekaj krat vprašala, kaj je pravzaprav narobe z nami, da se lotevamo tako kompleksnih in neprijetnih tem, ki se jih vsi otepajo. Kaj je narobe z nami, da se spuščamo v temo, na kateri je odletela že marsikatera glava, kajti ljudem povedati, da naj imajo več otrok, je vedno rizično,« je dejala in dodala: »A nekdo se tudi takih tem mora lotiti, vesela sem, da smo zagrizli in še naprej se bomo ukvarjali z zahtevnimi temami in šli tja, kamor drugi ne upajo«.
Skupščina, ki bi morala potekati v Rotterdamu je bila zaradi razmer, povezanih s covidom-19, v zadnjem trenutku prestavljena in je potekala na daljavo. Fizična podelitev nagrad pa bo takoj, ko bodo razmere dopuščale.
Demografske spremembe v Sloveniji in Evropi
Na omizju, ki je potekalo 30. avgusta 2020 v Ankaranu, in sta ga z otvoritvenim nagovorom odprla Sandra Pasarić, projektna asistentka v Wilfried Martens Centre for European Studies in Primož Jelševar, direktor Inštituta dr. Antona Korošca, so kot uvodničarji sodelovali Janez Sušnik, predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije, Anja Fortuna, predsednica Mladinskega sveta Slovenije, mag. Monika Kirbiš Rojs, državna sekretarka Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Franc Bogovič, poslanec Slovenske ljudske stranke v Evropskem parlamentu (SLS/EPP) in nekdanji minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije ter Alojz Kovšca, predsednik Državnega sveta Republike Slovenije.
Uvodničarji in sodelujoči v publiki so v dialogu iskali smernice za reševanje pereče problematike, ki je posledica desetletja zanemarjanja sistemskih rešitev, in je ob trenutni starostni strukturi pripeljala do stanja, ko je veliko ljudi med nami osamljenih in zaskrbljenih, kako bodo preživeli jesen življenja, in se mnogi počutijo nepotrebne, odrinjene. Mladi so
ponedeljek, 15. november 2021
Ministrica dr. Jaklitsch pri Slovencih na avstrijskem Štajerskem
Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch se je danes mudila pri slovenski manjšini na avstrijskem Štajerskem. Dan je pričela na Filozofski fakulteti Univerze Karla Franca v Gradcu, kjer je pogovor tekel o študiju slovenskega jezika. Ministrico je nato pot vodila do Slovenske čitalnice v Štajerski deželni knjižnici. Današnji dan so ministrici popestrili tudi najmlajši, obiskala je namreč dvojezično skupino, ki deluje v okviru vrtca GIP Grabenstraße. Ministrica je v nadaljevanju spregovorila s predstavniki slovenskih organizacij, ki delujejo v Gradcu, dan pa zaključila pri mladih. Ogledala si je namreč, kako potekajo obnovitvena dela v prostorih Kluba slovenskih študentk in študentov v Gradcu.
Na Filozofski fakulteti Univerze Karla Franca v Gradcu so ministrico sprejeli rektor dr. Martin Polaschk, dekan Filozofske fakultete dr. Michael Walter ter vodja slavistike in profesor za slovenščino dr. Andrej Leben s sodelavci, ki so aktivno vpeti v študij slovenščine bodisi na oddelku slavistike bodisi na oddelku prevajalstva na graški univerzi. Uvodoma sta rektor in dekan pozdravila ministrico, izrazila svoje zadovoljstvo ob njenem obisku na univerzi ter izpostavila odlično sodelovanje univerze in fakultete s slovenskimi univerzami. Kot zanimivost velja omeniti, da se je dekan v preteklosti tudi sam učil slovenskega jezika. Ministrica se jima je zahvalila za naklonjenost, ki jo izkazuje univerza slovenistiki, ki je pomembna ne le z vidika študijskega programa kot takega, temveč tudi njene simbolne sporočilnosti. Gre namreč za območje, kjer je bil slovenski jezik že stoletja prisoten. V nadaljevanju pogovora je dr. Leben s sodelavci predstavil njihovo delo ter izzive, s katerimi se soočajo; tudi z upadom števila vpisanih. Prav zato so v zadnjem času vložili več v promocijo programa, da bi glas o možnosti študija slovenščine dosegel čim več potencialnih študentov. V ta namen so pripravili tudi zanimiv promocijski video, ki so ga na današnjem srečanju pokazali tudi ministrici. Izpostavili so, da si želijo, da bi bila možnost študija v Gradcu bolj znana tudi v Sloveniji, zagotovo pa velja omeniti, da ponujajo študij na na vseh treh študijskih stopnjah.
Sledil je obisk Slovenske čitalnice v Štajerski deželni knjižnici, kjer je ministrico sprejel namestnik direktorice mag. Markus Kostajnsek. Ministrici je razkazal čitalnico ter predstavil njeno delovanje, še posebej pa poudaril, da so hvaležni in ponosni na zadnjo pridobitev. Na pobudo ministrice in Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu jim je podjetje Big Bang iz Slovenije podarilo prenosni računalnik, kjer lahko po novem naši rojaki brskajo po slovenskih časopisih in bogati zakladnici spletnih virov. Za to donacijo so se tudi tokrat zahvalili. Pogovor je tekel o možnostih še dodatne krepitve sodelovanja in bogatitve ponudbe slovenske besede v tem hramu literature. Ob tej priložnosti je gospod Kostajsnek ministrici pokazali tudi enega zakladov, ki ga hranijo, in sicer originalni izvod Dalmatinove Biblije, ministrica pa se je vpisala v knjigo pomembnih gostov Štajerske deželne knjižnice.
Današnje dopoldne so popestrili tudi najmlajši. Ministrica dr. Jaklitsch je obiskala vrtec GIP Grabenstraße, kjer deluje tudi dvojezična slovensko nemška skupina, kjer sta jo sprejeli vodja vrtca Karin Farkas in slovenska pedagoginja Anja Pušnik. Otroci so z ministrico zapeli, pokazali pa so ji tudi, kako dobro poznajo živali.
Ministrica se je v nadaljevanju srečala še s predstavniki slovenskih organizacij, ki delujejo v Gradcu, in sicer s predsednico Kulturnega društva Člen 7 mag. Susanne Weitlaner, predsednico Društvo avstrijsko slovenskega prijateljstva Kasildo Bedenk, predsednico Kluba Slovenskih študentov in študentk v Gradcu Jero Jagodic, Tatjano Vučajnk, ki na šoli NMS Graz-St.Andrä vodi pouk slovenščine kot materinščine, s častnim konzulom Republike Slovenije v Gradcu Petrom Merkscha ter s članom Sveta Vlade RS za Slovence v zamejstvu mag. Sebastianom Walcherjem. Beseda je tekla o stvarnosti slovenskih organizacij in njihovi dejavnosti. Spregovorili so o
četrtek, 11. november 2021
Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu pri Slovencih na Goriškem v Italiji – 2. dan
Drugi dan obiska pri Slovencih v Goriški pokrajini, v torek, 9. novembra 2021, je ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch začela s srečanjem z župnikom Carlom Bolčino, nadškofovim vikarjem za slovenske vernike v Nadškofiji Gorica. Sledila so tri večja srečanja s slovenskimi društvi v kulturnih domovih v Štandrežu in Svodnjah ter v Sprejemnem centru Gradina v Doberdobu. Ministrica se je zaustavila tudi pri spomeniku Primoža Trubarja v Sovodnjah in pri spomeniku slovenskim padlim vojakom v prvi svetovni vojni v Doberdobu ter pri obeh položila cvetje. Skozi cel dan so ministrico spremljali konzul v Trstu Peter Golob, predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj in predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze Ksenije Dobrila.
Župnik Carlo Bolčina je kot nadškofov vikar za slovenske vernike v goriški nadškofiji tesno povezan s celotno slovensko zamejsko skupnostjo v Italiji, zato se je ministrica dr. Jaklitsch z veseljem odzvala njegovemu povabilu na osebno srečanje, v katerem ji je predstavil delovanje slovenskih župnij, ki predstavljajo eno od pomembnih središč slovenstva v Italiji. Ministrica se mu je zahvalila za ves trud, ki ga slovenski duhovniki vlagajo v ohranjanje slovenskega jezika in slovenstva znotraj župnijskih občestev.
Ministrica dr. Jaklitsch z župnikom Carlom Bolčino
Nato se je ministrica odpravila v Kulturni dom Andreja Budala Štandrež, kjer se je srečala s predstavniki slovenskih društev: Slovensko kulturno in rekreacijsko društvo Oton Župančič, Gospodarska zadruga Brajda Vrh, Slovensko kulturno in rekreacijsko društvo Danica, Odbojkarski klub Val, Odbojkarski klub Mavrica, Kajakaško društvo Šilec, Amatersko športno društvo Juventina in Fotoklub Skupina 75. S strani društev, ki se ukvarjajo s športnimi dejavnostmi, je bila pomembna informacija, da se vsi trudijo, da treningi potekajo v slovenskem jeziku; vsi trenerji govorijo tudi slovensko. Kulturna društva skozi dejavnosti ohranjajo slovensko izročilo in krepijo slovensko narodno zavest, srečujejo pa se tudi s z izzivi, ki jih prednje postavlja demografija in krčenje slovenske manjšine. Ministrica jih je spodbudila, naj vztrajajo in iščejo poti, kako v svoje vrste privabiti mlade, da bodo v prihodnje lahko prevzeli tudi vodenje društev, obenem pa se jim je zahvalila za njihovo neutrudno delo za slovensko skupnost.
Srečanje ministrice dr. Jaklitsch srečala s predstavniki slovenskih društev v Kulturnem domu Andreja Budala v Štandrežu
Iz Štandreža je ministrica odšla v Sovodnje, kjer ima slovenska skupnost v lasti Kulturni dom Jožefa Češčuta. Tam jo je sprejel župan Občine Sovodnje Luca Pisk, ki se je v nadaljevanju tudi aktivno vključeval v pogovor ministrice s predstavniki številnih slovenskih društev, ki delujejo v občini Sovodnje: Slovensko kulturno in rekreacijsko društvo Sovodnje, Slovensko kulturno in rekreacijsko društvo Skala Gaberje, Prosvetno društvo Vrh sv. Mihaela, Planinsko društvo Rupa-Peč, Športno združenje Soča, Amatersko športno društvo Sovodnje, Jus Vrh, AKŠD Vipava-Peč in AZŠR Vipava, dogodka pa se je udeležil tudi tamkajšnji župnik msgr. Renato Podbersič. Ministrica se je uvodoma zahvalila za prijazen sprejem in izrazila zadovoljstvo nad številom mladih, ki so bili prisotni na srečanju. Zastopniki društev so v predstavitvah nanizali številne dejavnosti, ki jih izvajajo, in poudarili zavezanost slovenskemu jeziku pri delovanju in slovenski kulturi, ki jo gojijo. Župnik Podbersič je orisal župnijo z vidika statistike zakramentov in izrazil upanje, da se bodo slovenske družine v prihodnosti številčno okrepile. Na poti iz Sovodenj se je ministrica z delegacijo zaustavila pri spomeniku Primoža Trubarja in tam položila cvetje.
Obisk Kulturnega doma Jožefa Češuta v Sovodnjah
Popoldan je ministrica dr. Helena Jaklitsch obiskala še Doberdob in se najprej ustavila pri spomeniku slovenskim padlim vojakom v prvi svetovni vojni in položila cvetje. Spomenik stoji na kraju, kamor je v Doberdobu med prvo svetovno vojno padla prva granata. Na njem je vklesano besedilo pesmi »Oj, Doberdob, sl
torek, 9. november 2021
Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu pri Slovencih na Goriškem v Italiji – 1. dan
Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch je na obisku pri Slovencih na Goriškem v Italiji. V ponedeljek, 8. novembra 2021, se je ob spremstvu generalnega konzula v Trstu Vojka Volka, predsednika Sveta slovenskih organizacij Walterja Bandlja in predsednice Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) Ksenije Dobrila srečala s predstavniki Zadruge goriška Mohorjeva, obiskala Dijaški dom Simona Gregorčiča, Mladinski dom in Kinoatelje. V KB Center se je srečala z zastopniki organizacij, združenih v SKGZ. Na vljudnostnih obiskih se je srečala goriškim nadškofom msgr. Carlom Robertom Marijem Redaellijem in županom Gorice Rodolfom Ziberno. Dan je zaključila pri Slovencih v Štandrežu.
Svoj obisk je ministrica začela v Ljudskem vrtu, kjer je položila cvetje k spomeniku Simona Gregorčiča ter tako počastila spomin na goriškega slavčka. Dogodka so se udeležili predstavniki slovenskih organizacij ter dijaki 4. letnika Državnega izobraževalnega zavoda s slovenskim učnim jezikom Trubar Gregorčič. Sledilo je srečanje s člani Zadruge Goriška Mohorjeva. Založbo Goriška Mohorjeva družba je predstavil urednik msgr. Renato Podbersič, tednik Novi glas odgovorni urednik Jurij Paljk, otroško revijo Pastirček pa njen urednik duhovnik Markežič (fotografija na naslovnici). Sogovorniki so izpostavili izziv, ki ga prinaša digitalizacija, potrebo po vzgoji mlajših sodelavcev, razveseljivo pa je, da ohranjajo svoje bralce in tako tudi svoje poslanstvo ohranjanja slovenske tiskane besede na Goriškem in tudi širše.
Ministrica dr. Jaklitsch je v Ljudskem vrtu položila cvetje k spomeniku Simona Gregorčiča ter tako počastila spomin na goriškega slavčka
Po ogledu cerkve sv. Ivana, dušnopastirsko središče za Slovence v Gorici, je ministrica obiskala goriškega nadškofa msgr. Carla Roberta Marija Redaellija, ki se mu je v prijetnem pogovoru med drugim zahvalila za skrb, ki jo namenja slovenskim vernikom in bogoslužju v slovenskem jeziku. Nadškof je ministrici predstavil, kako se je nadškofija vključila v projekt Evropske prestolnice kulture, ki jo bosta leta 2025 predstavljali Nova Gorica in Gorica.
Ministrica dr. Jaklitsch je obiskala goriškega nadškofa msgr. Carla Roberta Marija Redaellija
Popoldan je ministrica najprej odšla v Dijaški dom Simona Gregorčiča, kjer ji je ravnateljica Kristina Knez skupaj z vzgojiteljicami predstavila aktivnosti doma. Dijaški dom je namenjen popoldanskemu varstvu otrok in učencev in predstavlja enega pomembnih točk ohranjanja slovenske besede, saj vse dejavnosti v domu potekajo v slovenskem jeziku. Na ta način želijo v domu krepiti vsakodnevno rabo jezika ne le otrok iz slovenskih družin, temveč tudi tistih, kjer doma ne govorijo slovensko oziroma je znanje slovenščine šibkejše. Ministrica dr. Jaklitsch je obiskala tudi Mladinski dom, ki prav tako zagotavlja popoldansko varstvo otrok in pomembno prispeva k utrjevanju slovenščine kot pogovornega jezika. Dejavnosti doma je ministrici predstavil njen ravnatelje Mauro Leban in ena od vzgojiteljic, ki skrbi za otroke. Vsi sogovorniki so izpostavili velik pomen obšolskih dejavnosti za slovensko manjšino oz. za krepitev slovenščine kot pogovornega jezika med mlajšimi.
Ministrica dr. Jaklitsch je obiskala dijaški dom Simona Gregorčiča, kjer ji je ravnateljica Kristina Knez skupaj z vzgojiteljicami predstavila aktivnosti doma
Sledilo je srečanje z županom Gorice Rodolfom Ziberno. Po prijaznem sprejemu in izmenjavi simboličnih daril je župan ministrico seznanil s projektom postavitve trojezičnih turistično-informacijskih tabel (italijansko, slovensko in angleško) v mestu. Ministrica je v pogovoru izpostavila pomen vidne dvojezičnosti v Gorici ter aktivnejšo vlogo občine pri tem. Kot primer dobre prakse je omenila samoumevno vidno in dosledno dvojezičnost na območju, kjer v Sloveniji živi italijanska narodna skupnost.
Srečanje ministrice dr. Jaklitsch z županom Gorice Rodolfom Ziberno
Ministrica je v okviru obiska pri Slovencih na Goriškem obiskala tudi Kinoatelje, kjer se je srečala s podpredsednico Majdo Bratina in vodjo programa Mat
ponedeljek, 8. november 2021
Čestitke ministrice za odličen rezultat Skupnosti južnokoroških kmetic in kmetov na volitvah v Kmetijsko zbornico
Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch danes deli zadovoljstvo s slovensko manjšino v Zvezni deželi Koroški in čestita Skupnosti južnokoroških kmetic in kmetov (SJK) za odličen rezultat na volitvah in za bodoče zastopstvo slovenskih kmetov in kmetic v predstojništvu Kmetijske zbornice.
Posebna čestitka gre glavnemu kandidatu gospodu Marjanu Čiku z najboljšimi željami za uspešno nadaljnjo delo ter dolgoletnemu predsedniku SJK gospodu Štefanu Domeju z njegovimi sodelavci za vztrajno in predano dosedanje delo, ki je bogato obrodilo sadove.
Po zgodovinskem uspehu na volitvah v Kmetijsko zbornico na Koroškem letu 2016, je Skupnost južnokoroških kmetic in kmetov (SJK) na včerajšnjih volitvah ponovila svoj uspeh. Ponovno so si zagotovili 4 mandate, prav tako pa se jim obeta sedež v predstojništvu zbornice. V primerjavi z volitvami leta 2016 so svoj rezultat izboljšali za 0,71% (na 11,66%).
Zbornični svetniki ostajajo Marjan Čik (nosilec liste) , Franz-Jožef Smrtnik, Marinka Mader-Tschertou in Štefan Domej.
Vir: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu
Prispevek Čestitke ministrice za odličen rezultat Skupnosti južnokoroških kmetic in kmetov na volitvah v Kmetijsko zbornico je za Vas napisal/a Urednistvo preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.
petek, 5. november 2021
Ministrica dr. Jaklitsch o gospodarskem povezovanju z OZS IN GZS
Današnji dan je bil med drugim namenjen pogovorom o gospodarskem povezovanju. Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch se je na dveh ločenih srečanjih sestala s predsednikom Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Brankom Mehom in generalnim direktorjem zbornice Danijelom Lampergerjem ter s predsednikom Gospodarske zbornice Slovenije Tiborjem Šimonka (na naslovni fotografiji) ter izvršnim direktorjem GZS Mitjem Gorenščakom.
Ministrica dr. Jaklitsch z Brankom Mehom, predsednikom Obrtno podjetniške zbornice
Pogovor je tekel o dejavnostih obeh zbornic, s poudarkom na sodelovanju s slovenskimi gospodarskimi organizacijami, poslovnimi klubi in povezavami v zamejstvu in po svetu. Ministrica je v luči obiska pri rojakih v Severni in Južni Ameriki seznanila predsednika z njihovo stvarnostjo na področju gospodarstva. Predstavila je Slovensko-argentinsko gospodarsko zbornico, ki je bila ustanovljena oktobra letos in združuje uspešne slovenske podjetnike v tej državi, in bogato aktivnost obeh gospodarskih povezav v Braziliji, SLOBRAZ in Slovensko globalno poslovno povezavo. Spregovorili so tudi o povezovanju z združenji v zamejstvu ter z izzivi, s katerimi se pri tem soočajo. Povezovanje z uspešnimi rojaki na področju gospodarstva ima velik potencial za vzajemno krepitev in uveljavljanje slovenskih podjetij doma in na mednarodnem trgu.
Obe srečanji sta se zaključili z dogovorom, da se medsebojno sodelovanje še okrepi in nadgradi, saj je tovrstno povezovanje koristno in celo nujno potrebno tako za rojake po svetu kot tudi za matico.
Vir: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu
Prispevek Ministrica dr. Jaklitsch o gospodarskem povezovanju z OZS IN GZS je za Vas napisal/a Urednistvo preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.
četrtek, 4. november 2021
Slovenske oljke
Slovenske oljke so med najsevernejšimi v Sredozemlju. Zato jim velikokrat grozi pozeba. Na Vipavskem so pred dobrim stoletjem tako povsem pomrznile. Fašistični režim pa je bil v prcejšnji meri kriv, da kmetje oljčnikov niso obnovili. Vipavci so oljke začeli ponovno saditi na prelomu stoletja. In sadovi so lepi.
Letošnja pomlad je s pozebo uničila tudi večino drugega sadja. Oljke so le v redkih oljčnikih bogato obrodile. Le kaka desetina jih je dozorelo v primerjavi z lanskim letom. Cene bodo zato precej poskočile, večja pa bo tudi nevarnost ponaredkov: mešanica domačega olja s cenejšim španskim...
Pobiranje oljk v Istri je družinski praznik. Podoben bendimi. Le veliko težji, saj je obiranje počasno, oljke pa za razliko od grozdja nimajo dobrega okusa...
Fotografije so nastale v oljčniku na Manžanu pri Kopru.
[gallery ids="8175,8178,8176,8180,8181"]
Prispevek Slovenske oljke je za Vas napisal/a Tino Mamić preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.
torek, 2. november 2021
Kaj so rodovniki
Rodovniki so načeloma vsi povezani v nekakšen rodovnik človeštva. Žal tega ne moremo ugotavljati za dlje kot nekaj stoletij.
V Evropi velja pravilo, da so rodovniki daljši na zahodu in krajši na vzhodu. Slabša ohranjenost predvsem matičnih knjig je bolj kot gremo od zahoda celine proti vzhodu. Katoliške in protestantske matice so najstarejše, sledijo pravoslavne in nato muslimanske. V deželah bivše Jugoslavije, ki so bili pod turško okupacijo imamo tako ponekod najstarejše matične knjige, ki so jih začeli pisati šel konec 19. stoletja. Na zahodu pa so knjige bistveno starejše, najstarejša krstna knjiga je iz leta 1483 iz Umaga na Hrvaškem.
Ena generacija v rodovniku v povprečju traja 33 let. To pomeni, da imajo najstarejši rodovniki tudi že več kot 15 generacij. Bodo pa v prihodnosti računalniški programi izdelovali DNK rodovnike, ko se bo dalo izpopolniti marsikatero nepremostljivo vrzel v sedanjih rodovnikih.
Prispevek Kaj so rodovniki je za Vas napisal/a Mojca Strmšek Mamić preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.
ponedeljek, 1. november 2021
Ministrica dr. Jaklitsch na obisku v Videmski pokrajini
Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch se je včeraj, 31. oktobra 2021, mudila v Videmski pokrajini. V luči praznika vseh svetih je v Bardu obiskala grob Viljema Černa, zavednega Slovenca in kulturnega delavca, ki je umrl leta 2017. Ministrica je v imenu Republike Slovenije položila tudi venca k spomeniku odporništva v Čedadu in spomeniku padlim partizanom v Osojanah v Reziji, kjer se je srečala tudi z županjo občine Anno Micelli.
Grob Viljema Černa v Bardu
Položitev vencev v Reziji
Na kratkih spominskih slovesnostih v Čedadu in Reziji je ministrica zbrane tudi nagovorila. Spomnila je na mnoge mlade fante, ki so bili pripravljeni, za ideale, v katere so verjeli, žrtvovati največ, kar so imeli – svoje življenje, obenem pa spodbudila tudi k razmisleku za prihodnost. »V spoštljivem spominu na preteklost, iz katere se ne bi smeli bati učiti, čeprav so bile lekcije težke in zahtevne, bi morali premišljevati sedanjost in načrtovati prihodnost. Danes ne govori več orožje, kar je dobro in prav. Govori pa še vedno prepogosto trda beseda, izključevanje, strah pred drugim. To je danes naša bitka, ki ji velja nameniti naše moči. Tudi zato da, kot pravi slovenska himna, ne vrag, le sosed bo mejak,« je ministrica zaključila v Reziji.
Ministrica dr. Helena Jaklitsch v Čedadu
V Bardu je ministrico dr. Jaklitsch sprejela predsednica Centra za kulturne raziskave Luisa Cher. Skupaj sta se sprehodili do groba velikega človeka in narodnega buditelja Viljema Černa, kjer je ministrica prižgala tudi svečo v poklon pomembnemu stebru slovenstva v Terskih dolinah. V krajšem pogovoru sta spregovorili o življenju in izzivih, s katerimi se srečuje slovenska manjšina v teh krajih. V tem delu Videmske pokrajine je namreč zahtevno živeti slovensko stvarnost, zato velja še toliko bolj pozdraviti ter podpirati napore in trud tamkajšnjih Slovencev.
Ministrica dr. Jaklitsch s predsednico Centra za kulturne raziskave Luiso Cher
Zelo prijeten in vsebinsko bogat pogovor je bil z županjo Rezije Anno Micelli. Z ministrico sta govorili o potencialih tega območja, trenutnih projektih in načrtih za prihodnost. Županja je izpostavila dobro sodelovanje s predstavniki slovenske jezikovne skupnosti in z obmejnimi slovenskimi občinami, še posebej sodelovanje na področju turizma z občino Bovec. Želijo si, da bi občine, ki ju povezuje Kanin, medsebojno povezali tudi s turistično ponudbo. Do Rezije bi radi pripeljali tudi kolesarsko pot Alpe Adria ter okrepili povezave z Učjo, po število prebivalcev najmanjšo, a zato nič manj pomembno, vas. Želijo si izboljšati telefonsko omrežje, velik pomen pa dajejo tudi zagotovitvi ustreznih pogojev za šolanje otrok v Reziji, ki so prihodnost. Županja je ministrici še na kratko predstavila delo medobčinske zveze osmih občin na področju med Trbižem in Možacem, kjer je prav županja Micelli kot ena od treh članov izvršnega odbora pristojna za projekte, ki se nanašajo na manjšinske jezike. Ministrica se je županiji zahvalila za odlično delo in za naklonjen odnos do slovenske skupnosti na tem območju in z veseljem sprejela povabilo pri sodelovanju iskanja idej za nove projekte, namenjene večji prepoznavnosti manjšin in medsebojnem povezovanju.
Ministrica dr. Jaklitsch z županjo Rezije Anno Micelli
Lep zgled medsebojnega povezovanja občin na obeh straneh meje je bila tudi prisotnost župana občine Bovec Valterja Mlekuža in župana občine Kobarid Marka Matajurca na spominskih slovesnostih. Z njima je nekaj besed z veseljem izmenjala tudi ministrica.
Vir: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu
Prispevek Ministrica dr. Jaklitsch na obisku v Videmski pokrajini je za Vas napisal/a Urednistvo preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.
Kako je nastal priimek Horvat
V srednji Evropi je najbolj razširjen priimek Horvat. Pri nas pa je to drugi najpogostejši slovenski priimek je Horvat, takoj za Novakom. Pravzaprav sta oba priimka skorajda enakega izvora, gre za priseljence.
V Sloveniji je na novega leta dan 2021 živelo 9378 Horvatov. Število je skorajda enako kot pred 50-imi leti: 9323. Leta 1997 pa je bilo Horvatov kar 10.393. Dve tretjini jih živi v Pomurju in Podravju. Na Gorenjskem jih je kakih 600, največ v okolici Domžal in Kranja. Na Hrvaškem živi 19.900 Horvatov, največ na severozahodu. Horvat je na lestvici najpogostejših priimkov tako v Sloveniji kot na Hrvaškem na drugem mestu.
Daljša članka o priimku Horvat sta objavljena v Gorenjskem glasu na zadnji oktobrski in prvi novembrski petek. Petkovo rubriko Gorenjski priimki pripravlja profesor zgodovine Tino Mamić, avtor knjige Priimki, njih izvor in pomen. Doslej so bili opisani priimki:
Naglič, Nagel, Starman, Gerjolj, Grjol, Gerjol, Lombergar, Lomberger, Rozman, Škerjanec, Škrjanc, Škerjanc, Škrjanec, Oblak, Čušin, Erjavec, Rjavec, Bernik, Berdnik, Brdnik, Primožič, Praprotnik, Jerman, Mrčun, Merčun, Merčon, Merčan, Lukan, Lukančič, Luka, Zupan, Župan, Zupančič, Župančič, Kranjc, Kranjec, Kranc, Janša, Vovk, Vouk, Havel, Hawlina, Havlina.
Gorenjski glas je začel izhajati leta 1947. Ob imenu ima sliko gorenjskega, slovenskega naglja, ki je povezan tudi s prvim opisanim priimkom. Glas izhaja v Kranju ob torkih in petkih. Gre za najpomembnejši gorenjski časopis, ki izhaja v nakladi 19.000 izvodov in ima branost 65.000 bralcev. Časnik je naprodaj v prodajalnah časopisov, cena izvoda pa je 2 evra.
“Priimki so naša identiteta. Vsak priimek ima svojo zgodbo, tako kot ima vsak rod svojo zgodbo. Iskanje korenin pa je pomembno, ker se tako dviga tudi samozavest,” pravi avtor rubrike.
Več o njegovi knjigi najdemo tudi v televizijski oddaji: KLIK
Knjigo, v kateri je na 256 straneh predstavljeno 99 priimkov, pretežno primorskih, lahko naročite pri avtorju za 26 evrov: KLIK
Prispevek Kako je nastal priimek Horvat je za Vas napisal/a Urednistvo preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.
nedelja, 31. oktober 2021
Delovni obisk ministrice dr. Helene Jaklitsch pri Slovencih v spodnji Zilji
Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch se je v petek, 29. oktobra 2021, mudila na delovnem obisku pri Slovencih v spodnji Zilji na avstrijskem Koroškem. Obiskala je Gorje, Bistrico na Zilji, Blače, Brdo in Zahomc in se srečala s tam živečimi Slovenci. Na celotni poti so ministrico spremljali generalni konzul v Celovcu dr. Anton Novak, župnik Stanko Trap in mag. Martina Piko-Rustia iz slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik.
Dan je ministrica dr. Jaklitsch začela v župniji Gorje, kjer se je srečala z župnikom Stankom Trapom in družino Mešnik, ki je v Gorjah izredno kulturno in politično aktivna. Župnik Trap je še edini slovenski duhovnik v Ziljski dolini in je, kljub visoki starosti, še vedno steber tamkajšnje slovenske kulture, ki si že desetletja prizadeva za ohranjanje slovenskega jezika in ziljskega narečja v tej dolini. Oskrbuje kar štiri dvojezične župnije (Bistrica na Zilji, Brdo, Gorje in Melviče) in tako zagotavlja bogoslužje v slovenskem jeziku. Ministrici je v prijetnem pogovoru predstavil trenutno jezikovno situacijo v spodnji Zilji na verskem področju, nato pa ji pokazal še spominsko ploščo narodnega buditelja Matije Majarja Ziljskega in obudil spomin na zaplete ob njeni postavitvi. Mag. Martina Piko-Rustia iz Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik je ministrici predstavila mnoge aktivnosti, s katerimi ohranjajo spomin na pisca prvega slovenskega nacionalnega programa Zedinjena Slovenija, pa tudi projekt popisa slovenskih ledinskih in hišnih imen v Ziljski dolini. Družinski oče Daniel Mešnik je predstavil politično situacijo, saj so vsi člani družine kandidirali za občinski svet na Enotni listi Občine Stranja vas in na zadnjih volitvah dosegli dva mandata. Zatem je župnik ministrici razkazal še gorjansko cerkev. Na poti proti Brdu sta sledila postanka pri cerkvi sv. Martina v Bistrici na Zilji in pa v Blačah, kjer stoji romarska cerkev Marija v Grabnu.
Spominska plošča narodnega buditelja Matije Majarja Ziljskega
Na Brdu je najprej sledil postanek pri rojstni hiši skladatelja, organista in pedagoga Antona Jobsta (1894–1981), ki se je na pobudo svojega strica poslanca Franca Grafenauerja izobraževal v Ljubljani, nato pa do upokojitve opravljal službo organista v župniji Žiri. Župnija Brdo, Inštitut Urban Jarnik, Občina Žiri, Muzejsko društvo Žiri in Klub koroških Slovencev v Ljubljani in Mariboru so na rojstno hišo leta 2011 postavili lepo izdelano spominsko ploščo. Spodbudno je, da lastniki Jobstove rojstne hiše, ki so ministrico in celotno spremstvo prijazno sprejeli in pogostili, še vedno govorijo tudi slovensko in da se zavedajo dediščine, ki jo nosi hiša.
Nato je ministrica dr. Jaklitsch odšla na pokopališče, kjer je z obiskom groba in polaganjem cvetja počastila spomin na slovenskega državnega in deželnega poslanca Franca Grafenauerja (1860–1935), enega izmed najpomembnejših borcev za pravice koroških Slovencev. Bil je tudi soustanovitelj in prvi predsednik Katoliškega slovenskega izobraževalnega društva Brdo ter soustanovitelj Katoliškega političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem. Sledil je še krajši postanek »pri Pilcu«, na Grafenauerjevi rojstni domačiji v Mostah.
Ministrica dr. Jaklitsch ob obisku groba slovenskega državnega in deželnega poslanca Franca Grafenauerja (1860–1935)
V nadaljevanju je ministrica obiskala večnamensko hišo oziroma športno-kulturni center v Zahomcu, ki ji domačini rečejo kar »Šiša«. Tam se je srečala s slovenskimi zastopniki v občinskem svetu, predstavniki slovenskih društev in aktivnimi posamezniki iz Ziljske doline. Športno društvo »Zahomc« sicer deluje na različnih področjih, najbolj pa je prepoznavno po smučarskih skokih. Predsednik društva Martin Wiegele je povedal, da razpolagajo s štirimi velikimi skakalnicami, trenutno pa je izmed 140 članov približno 25 aktivnih športnikov. Kljub temu, da je slovensko govorečih članov vedno manj, se trudijo ohranjati dvojezičnost oziroma slovenski jezik tudi med treningi. Delovanje Slovenskega prosvetnega društva »Zila« je orisal predsednik Ur
sobota, 30. oktober 2021
Ministrica dr. Jaklitsch na odprtju spominskega obeležja pri uršulinkah v Celovcu
Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu, dr. Helena Jaklitsch, se je udeležila odkritja spominskega obeležja pri uršulinkah v Celovcu. Slovesnost je potekala ob poslopju samostana uršulink v Celovcu. Zatem je sledila podijska razprava v Škofijski hiši z naslovom »Dr. Angela Piskernik – zgodba stoletja!«.
Ob odkritju spominske plošče se je ministrica dr. Helena Jaklitsch vsem, ki so zaslužni za to, da je dr. Angela Piskernik prejela obeležje v svoji rojstni deželi, iskreno zahvalila, v nadaljevanju pa tudi izpostavila, da »tudi v preteklosti najdemo premnogo primerov, ko so bile velike osebe, pomembni dogodki, odločujoči zgodovinski trenutki prepuščeni pozabi ali molku. Razlogi so bili različni, rezultat vedno isti – opeharjena sedanjost. Prav zato se res veselim današnjega dne, današnjega odkritja spominske plošče dr. Angeli Piskernik! Samo pomislite, v naš spomin, v skupen spomin dveh narodov, vračamo človeka, ki je že pred sto leti prepoznal potrebo po čezmejnem povezovanju. /…/ hvala še enkrat vsem, ki ste se s postavitvijo spominske plošče ne le poklonili izjemni ženski in veliki Slovenki, temveč ste s spominom nanjo obogatili našo sedanjost ter s tem tudi dali krila naši prihodnosti.«
Ministrica dr. Jaklitsch ob odkritju spominske plošče dr. Angeli Piskernik v Celovcu
Po slovesnosti je sledila okrogla miza v Škofijski hiši z naslovom »Dr. Angela Piskernik – zgodba stoletja«. Bila je ena prvih koroških Slovenk, ki je svoje življenje posvetila študiju na Dunaju, kjer je tudi doktorirala. Dr. Piskernik je bila vodilna botaničarka, varuhinja narave in predsednica Krščanske ženske zveze. Za tiste čase je bila izredno napredna, angažirana, odprta in priznana ženska. Šolala se je pri Uršulinkah v Celovcu, kjer je poučevala slovenščino in violino, svojo izobrazbo je nadaljevala v Gradcu in kasneje doštudirala na Dunaju. Po razpadu monarhije se je zavzeta koroška rojakinja zavzemala predvsem za demokratično družbo v Avstriji. Kljub diskriminacijam in preprekam je bila uspešna naravoslovka in učiteljica, predvsem pa zvesta varuhinja narave. Kljub temu, da je imela velik potencial in bila izredno perspektivna za svoj čas, žal ni bila veliko omenjena, pravzaprav je svoj zaslužen prostor dobila šele v 21. stoletju, ko so njeno delo začeli priznavati.
Ministrica dr. Jaklitsch ob spominski plošči dr. Angeli Piskernik v Celovcu
Vir: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu
Prispevek Ministrica dr. Jaklitsch na odprtju spominskega obeležja pri uršulinkah v Celovcu je za Vas napisal/a Urednistvo preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.
petek, 29. oktober 2021
Kaj je genealogija in kako je povezana z genetiko
Genealogija, v prevodu rodoslovje, je beseda, ki izhaja iz starogrščine. Genea pomeni rod, družina, potomec. V prenesenem pomeni besedo prevajamo tudi kot izvor ali poreklo. V slovenščini uporabljamo ustreznejše poimenovanje: rodoslovje.
Pomožna veda zgodovine
Kot pomožna zgodovinska veda je genealogija velikokrat povezana z drugima pomožnima zgodovinskima vedama, s heraldiko in veksikologijo. Grboslovjem in zastavoslovjem. Še pomembnejša za rodoslovca pa je paleografija, pomožna zgodovinska in arheološka veda o starih pisavah. Poleg znanja jezika je namreč za razumevanje starih pisav potrebno poznati zgodovinski okvir, okrajšave in zgodovinske izraze.
Genetika, isti koren, drugačen pomen
Isti koren ima izraz genetika, ki pa izhaja iz biologije in medicine. Proučuje dedovanje, lastnosti genov in DNK (ali DNA. DNK je deoksiribonukleinska kislina je molekula, ki je nosi genetske podatke v vseh živih bitjih. njena glavna vloga je shranjevanje ključnih bioloških informacij. V zadnjih letih postja genetika tudi pomožna zgodovinska ali rodoslovna veda, saj pomaga in dopolnjuje informacije, ki jih dobimo v arhivih.
[caption id="attachment_8121" align="alignnone" width="800"] Največja rodoslovna knjižnica na svetu, Salt Lake City, ZDA. Foto: Mojca S. Mamić[/caption]
Prispevek Kaj je genealogija in kako je povezana z genetiko je za Vas napisal/a Mojca Strmšek Mamić preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.
torek, 26. oktober 2021
Razstava »Sanje imajo to čudno lastnost, da se včasih uresničijo – pregled slovenske osamosvojitvene misli«
Ob dnevu suverenosti 25. oktobra 2021 je bila v Parku vojaške zgodovine odprta gostujoča razstava Narodne in univerzitetne knjižnice z naslovom »Sanje imajo to čudno lastnost, da se včasih uresničijo« s podnaslovom »Pregled slovenske osamosvojitvene misli« avtorice Helene Janežič.
»Sanje imajo to čudno lastnost, da se včasih uresničijo« s podnaslovom »Pregled slovenske osamosvojitvene misli« avtorice Helene Janežič
Z otvoritveno slovesnostjo je bilo v Parku simbolično zaokroženo bogato muzejsko dogajanje letošnjega leta. V okviru praznovanja 30. letnice samostojnosti Republike Slovenije je bila namreč skupaj z Uradom Vlade za komuniciranje pripravljena fotografska razstava »Ponosni na Slovenijo – 30 let«, z Arhivom Republike Slovenije in Zavodom za šolstvo je bil izveden projekt »Zbrali smo pogum«, dopolnjena je bila nosilna razstava »Pot v samostojnost«, postavljenih pa je bilo tudi več manjših začasnih razstav in organiziranih več drugih dogodkov.
Govor Predsednika vlade Janeza Janše ob otvoritvi razstave
Gostujočo razstavo Narodne in univerzitetne knjižnice je odprl predsednik Vlade Republike Slovenije gospod Janez Janša, ki je zbranim spregovoril o pomenu včerajšnjega praznika. Parku vojaške zgodovine se je zahvalil za ohranjanje spomina na prelomno obdobje nacionalne zgodovine ter ekipo Parka in Občino Pivka pohvalil za uspešen razvoj muzejskega kompleksa. Zbrane pa so nagovorili tudi pomočnica ravnatelja NUK dr. Ines Vodopivec, župan Občine Pivka Robert Smrdelj in direktor Parka Janko Boštjančič, ki se je Vladi RS še posebej zahvalil za pomoč ob epidemiji in za ureditev statusa Parka z dodelitvijo pooblaščenosti za opravljanje javne muzejske službe.
Direktor Parka vojaške zgodovine Janko Boštjančič
Vir: Park vojaške zgodovine Pivka
Prispevek Razstava »Sanje imajo to čudno lastnost, da se včasih uresničijo – pregled slovenske osamosvojitvene misli« je za Vas napisal/a Urednistvo preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.
petek, 22. oktober 2021
Kako izvemo vse o nastanku in izvoru svojega priimka
Priimek nam lahko nekaj pove tudi o prednikih v časih, ko za to nimamo ohranjenih nobenih zgodovinskih virov. To je rodbinski spomin, ki je morda že šel v pozabo. Priimki so stari med 400 in 900 let. Ljudje so jih pridobili na različne načine. Denimo po telesni lastnosti (Dolgan), po kraju, iz katerega so prišli (Kočevar), po poklicu (Kovač), … 99 opisov priimkov je izšlo tudi v knjigi Priimki, njih izvor in pomen. Na voljo je samo še nekaj izvodov te knjige, cena pa je 26 evrov.
V našem družinskem podjetju, ki izdeluje družinska drevesa, lahko naročite tudi analizo svojega priimka. Na treh straneh opišemo, kdaj in kako je nastal posamezen priimek. Razložimo tudi, kaj priimek pomeni. Opišemo, kje živijo ljudje s tem priimkom in omenimo slavne osebnosti, ki nosijo ta priimek. Priimek nam lahko veliko pove tudi o prednikih, ki jih v starih dokumentih sploh ne bomo našli. Razlaga o izvoru priimka je natisnjena na barvnem papirju in vložena v mapo iz rdečega usnja. Lahko je izvirno in edinstveno (unikatno) darilo za rojstni dan, obletnice, abrahama, poroko...
Primer analize priimka si lahko ogledate tukajle: KLIK
Cena analize je 199 evrov. Naročila in informacije: info@tinomamic.eu, tel. 031-646-870, www.tinomamic.eu
Prispevek Kako izvemo vse o nastanku in izvoru svojega priimka je za Vas napisal/a Mojca Strmšek Mamić preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.
Ministrica dr. Jaklitsch podelila priznanje reviji “Naša luč”
Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch je v sredo, 20. oktobra 2021, ob začetku okrogle mize z naslovom »Železni jubilej Naše luči« podelila priznanje Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu reviji Naša luč ob 70. obletnici izhajanja revije, ki je vsa ta desetletja predstavljala pomembno slovensko narodno kulturno in duhovno vez med Slovenci po svetu in v domovini ter prispevala k ohranjanju narodne identitete in kulturne dediščine med rojaki zunaj Slovenije. Dogodek je v prostorih Galerije Družina pripravila Rafaelova družba, ki revijo skupaj z Zvezo izseljenskih duhovnikov v Evropi in v sodelovanju z založbo Družina tudi izdaja. Na naslovni fotografiji ministrica dr. Jaklitsch ob podelitvi priznanja Lenartu Riharju, ravnatelju Rafaelove družbe.
Ministrica je v svojem nagovoru izrazila iskreno veselje, da je lahko del praznovanja tega častitljivega jubileja. Ob tem pa še posebej izpostavila in pohvalila, da revija vsa te leta ohranja jasna in nedvoumna temeljna vsebinska izhodišča: utrjevati krščansko misel, spremljati in obveščati o življenju slovenskih skupnosti, spodbujati in podpirati zdomce in izseljence pri njihovem delu za skupno dobro in za dobro slovenske skupnosti, v zadnjem obdobju pa tudi skrb za slovenski jezik, še posebej med najmlajšo generacijo. Poudarila pa je tudi nenadomestljivo vlogo revije v času, ko zaradi totalitarnega režima, ki je zelo skrbno bdel nad javno besedo, ni smela izhajati v Sloveniji, kot tudi v današnjih časih. »Danes, ko so slovenske skupnosti v Evropi po svetu pred številnimi izzivi, ki jih je epidemija, s katero se že skoraj dve leti sooča svet, še pomnožila, je vloga, pravzaprav poslanstvo Naše luči še toliko večje.« je povedala ministrica in zaželela ustvarjalcem in vsem sodelavcem, da bi tudi v teh zahtevnih časih nadaljevali svoje delo enako predano in z isto vnemo, kot to počnejo že 70 let.
Sledila je okrogla miza na kateri so svoje misli o 70 letih Naše luči strnili glavni urednik mons. Janez Pucelj, profesor zgodovine, kritičen intelektualec in publicist mag. Jurij P. Emeršič, urednica cerkvenega lista Krške škofije Mateja Rihter in Ljubo Bekš, dolgoletni odgovorni urednik, ki je diplomiral prav na temo Naše luči. Pogovor je moderirala Helena Janežič, skrbnica zbirke knjižničnega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu pri Narodni in univerzitetni knjižnici.
Omizje na dogodku
Naša luč, mesečnik za Slovence po svetu objavlja temeljne članke s katerimi podpira kulturne dosežke znotraj slovenskih skupnosti v izseljenstvu, zgodovinsko raziskovalne članke, intervjuje, besedila, ki predstavljajo razvoj lastne ustvarjalnosti zamejcev in izseljencev, članke o dogodkih v domovini, komentar meseca, ki se dotika aktualnih tem družbenopolitične stvarnosti v domovini, poročila o dogodkih kulturne in narodnostne vsebine in predstavitev dogajanj znotraj zamejskih in izseljeniških skupnosti. Njen glavni namen je seznanjati slovenske izseljence in zdomce o kulturnih, verskih in narodnih vprašanjih v domovini in evropskem okviru.
Dekline so z lepo pesmijo popestrile dogodek
Vir: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu
Prispevek Ministrica dr. Jaklitsch podelila priznanje reviji “Naša luč” je za Vas napisal/a Urednistvo preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.