Vir: Slovenski rod
četrtek, 21. oktober 2021
Letos se je v avgustu rodilo največ otrok
Od januarja do avgusta 2021 je bil avgust mesec z najvišjim številom živorojenih in z najnižjim številom umrlih. Po začasnih podatkih se je v Sloveniji v avgustu 2021 rodilo 1.755 otrok, 1.503 prebivalci pa so v tem mesecu umrli.
Rodilo se je več otrok kot v avgustu 2020
V Sloveniji se je v avgustu 2021 po začasnih podatkih rodilo 1.755 otrok. To je bilo 18 več kot v avgustu 2020 in največ v posameznem mesecu od začetka leta 2021. Na dan se jih je po začasnih podatkih v avgustu 2021 rodilo povprečno 57 (v avgustu 2020: 56). V poletnih mesecih se tudi sicer običajno rodi največ otrok.
Umrlo manj prebivalcev kot v avgustu 2020
V avgustu 2021 so po začasnih podatkih umrli 1.503 prebivalci Slovenije. To je bilo 121 (7,5 %) manj kot v avgustu 2020 in najmanj od začetka leta 2021. V primerjavi z januarjem 2021, ki je bil do avgusta 2021 mesec z najvišjim številom umrlih v tem letu, jih je umrlo 1.132 (43 %) manj.Na dan je v avgustu 2021 po začasnih podatkih umrlo povprečno 48 prebivalcev (v avgustu 2020 povprečno 52, v januarju 2021 povprečno 85).
Presežna umrljivost
Presežna umrljivost (tj. presežek števila umrlih v primerjavi s povprečnim številom oseb, umrlih v preteklih letih v istem obdobju) je v avgustu 2021 v Sloveniji znašala –4,1 %. To pomeni, da je v omenjenem obdobju umrlo za 4,1 % prebivalcev manj kot povprečno v istem obdobju v letih 2015–2019.
Presežna umrljivost prebivalcev, starih 75 ali več let
Med prebivalci Slovenije, umrlimi v avgustu 2021, je bilo po začasnih podatkih 993 ali 66,1 % takih, ki so bili ob smrti stari 75 ali več let. V primerjavi s povprečnim številom prebivalcev, umrlih pri isti starosti v letih 2015–2019, je bilo to število za 1,3 % višje.
Kaj kažejo podatki za september 2021?
Po prvih ocenah je v času od 1. do 19. septembra 2021 umrlo 1.083 prebivalcev Slovenije. V istem obdobju leta 2020 jih je umrlo 1.077.Začasni podatki za september 2021 bodo objavljeni 8. 11. 2021. Objavljanje podatkov Statistični urad se na povečane potrebe uporabnikov po ažurnih podatkih odziva tudi s tem, da podatke o številu umrlih in številu živorojenih v posameznem mesecu objavlja tudi po posameznih dnevih. Tabeli o živorojenih in umrlih po dnevih rojstva oz. smrti v podatkovni bazi SiStat dopolnjujemo mesečno.
Eurostat objavlja začasne podatke o tedenski umrljivosti po posameznih državah sproti. Slovenija mu začasne podatke sporoča mesečno.
Dnevne spremembe števila okuženih in umrlih s covidom-19 objavlja NIJZ. Povprečno število živorojenih in umrlih na dan, Slovenija, mesečno1)
Povprečno število živorojenih in umrlih na dan, Slovenija, mesečno
Umrljivost glede na povprečje 2015 - 2019, Slovenija, mesečno
Umrli glede na povprečje 2015 - 2019, Slovenija, tedensko
Umrljivost po starosti glede na povprečje 2015 - 2019, Slovenija, mesečno
Živorojeni in umrli, Slovenija, mesečno
Vir: Darja Šter, Martina Žnidaršič/Statistični urad RS
Prispevek Letos se je v avgustu rodilo največ otrok je za Vas napisal/a Urednistvo preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.
Kaj pomeni izraz: Družinska drevesa
Družinska drevesa so rodovniki, ki zaradi razvejanih črt rodbinskih povezav spominjajo na drevesne veje. Največkrat so narisana iz ene točke v eno smer. Denimo, vsi potomci Ivana Cankarja v desetih generacijah. Ali pa v obratni smeri, ko iz narišemo vse prednike neke osebe. Denimo, vsi predniki Jožefa Plečnika.
Družinska drevesa lahko tudi povezujemo. Za poročno darilo lahko ženinu in nevesti naredimo vsakemu svoje družinsko drevo, ki se potem dotikata z vejama mladoporočencev. Včasih družinska drevesa rišemo tudi tako, da je na spodnjem delu debla osrednja oseba, recimo France Prešeren. Korenine drevesa so Prešernovi predniki, veje drevesa pa potomci. Z računalniškim programi lahko različna družinska drevesa povezujemo med seboj in ustvarjamo nova.
V galeriji fotografij je nekaj rodovnikov, ki jih je ustvarilo naše družinsko podjetje www.tinomamic.eu.
Prispevek Kaj pomeni izraz: Družinska drevesa je za Vas napisal/a Mojca Strmšek Mamić preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.
sreda, 20. oktober 2021
Našla sem najdenčka. Tržaškega v Trstu.
Danes sva šla z možem v Trst. V škofijskem arhivu sem iskala najdenčka. Hitro sem ga našla, ker sem imela datum rojstva. Iskanje je sicer kar težko, saj velika večina krščenih otrok v sirotišnici nima navedenega imena očeta. Imena mater pa je nekaj. Imena in priimke sta si krstitelj in uslužbenec velikokrat kar izmislila. Za botra je šla velikokrat babica. Na fotografiji je izsek krstne knjige s številnimi črtami namesto imen.
[caption id="attachment_8067" align="alignnone" width="800"] Krstna knjiga tržaške sirotišnice. Foto: Mojca Strmšek Mamić[/caption]
Prispevek Našla sem najdenčka. Tržaškega v Trstu. je za Vas napisal/a Mojca Strmšek Mamić preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.
Ministrica dr. Jaklitsch z vladno ekipo v Obalno kraški regiji
V okviru obiska Vlade RS v obalno-kraški statistični regiji je ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch po delovnem posvetu Vlade, ki je potekal v Kopru, obiskala uredništvo Primorskih novic, Osnovno šolo Cirila Kosmača Piran in Kosovelovo knjižnico Sežana. Osrednja tema pogovorov pri vseh treh sogovorniki je bila skrb za povezovanje s slovenskim zamejstvom.
Na uredništvu Primorskih novic, primorskega časopisa, ki v različnih oblikah izhaja že več kot sedemdeset let, je ministrica izpostavila, da so Primorske novice regijski časopis, ki pokriva območje Slovenije, ki je povezano s slovensko zamejsko skupnostjo v Italiji in na Hrvaškem. Prav zato je dala pobudo, da bi Primorske novice lahko v večji meri, podobno, kot je bila praksa že v preteklosti, seznanjale bralce z dogajanjem v slovenskemu zamejstvu. Prisotnost teh vsebin je pomembna tudi za ozaveščanje slovenske javnosti o življenju in aktivnostih Slovencev v zamejstvu, še posebej Slovencev na istrsko-kvarnerskem področju, ki nimajo svojega tiskanega medija. Pogovor je tekel tudi o možnostih krepitve sodelovanja Primorskih novic s Primorskim dnevnikom, slovenskim časopisom, ki izhaja v Trstu.
Nato je ministrica dr. Jaklitsch obiskala Osnovno šolo Cirila Kosmača Piran, glavno in največjo osnovno šolo v piranski občini, s podružnico v Portorožu. Med različne projekte, ki jih izvajajo, sodi Jezikovna šola, ki jo že dolga leta sofinancira Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Ravnateljica Barbara Sotošek Mrovlje in koordinatorica jezikovne šole Lorena Lovrečič sta izpostavili, da s programom jezikovne šole omogočajo mladim iz zamejstva, vključenim v ta projekt, utrjevanje in ohranjanje narodne, jezikovne in kulturne identitete ter medsebojno povezovanje in ohranjanje vezi s Slovenijo, pomembne pa so tudi prijateljske vezi, ki se stkejo med učenci iz OŠ Cirila Kosmača Piran in učenci slovenskih zamejskih šol iz Italije in Avstrije, ki pridejo v Piran. Zanimanje za tak način enotedenskega pouka in spremljevalnih dejavnosti je veliko, saj se ga udeležuje vsako leto blizu dvesto učencev in učiteljev. Ministrica je izrazila zadovoljstvo, da šola vztraja s tem programom, ki ni pomemben le za zamejske otroke, ampak tudi za otroke, ki obiskujejo šolo v Piranu. S tem projektom v praksi širijo slovenski kulturni prostor in vzgajajo ter poučujejo otroke o pomenu ohranjanja slovenske narodne zavesti. Predlagala je, da bi k projektu pritegnili tudi učence in učitelje dveh dvojezičnih šol iz Porabja.
Ministrica dr. Jaklitsch je svoj ločeni del programa zaključila v Sežani, kjer je obiskala Kosovelovo knjižnico. V Sežani je knjižnica delovala že leta 1851, kot samostojni kulturni zavod pa je bila ustanovljena leta 1963 in poimenovana po poetu s Krasa, Srečku Kosovelu. Od leta 2004 je knjižnica javni zavod, ki so ga za izvajanje javne službe na področju knjižnične dejavnosti ustanovile občine Sežana, Divača, Komen in Hrpelje-Kozina. Direktorica knjižnice Magdalena Svetina Terčon in strokovna sodelavka Marija Umek sta ministrici predstavili knjižnico in njen bogat program. Kar deset odstotkov članov knjižnice prihaja iz zamejstva, kar je zagotovo razveseljiva novica, saj kaže na povezanost zamejstva z matično domovino. Sodelujejo z Narodno in študijsko knjižnico iz Trsta, dijaki Liceja Antona Martina Slomška v knjižnici opravljajo obvezno prakso, zamejski založbi Mladika in Založništvo tržaškega tiska v knjižnici predstavljata svoje knjižne novosti, redni obiskovalci knjižnice pa so tudi otroci vrtcev iz Šempolaja in Nabrežine. Ministrica je izrazila zadovoljstvo in hvaležnost za res odlično sodelovanje s slovensko zamejsko skupnostjo, kar zagotovo pripomore h krepitvi slovenske narodne zavesti in ohranjanju slovenskega jezika v zamejskem prostoru.
Ministrica dr. Helena Jaklitsch je obisk Obalno-kraške regije zaključila v Lipici na srečanju z župani, gospodarstveniki in drugimi nosilci razvoja v regiji.
Vir: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu
Prispevek Ministrica dr. Jaklitsch z vladno ekipo v Obalno kraški regiji je z
ponedeljek, 18. oktober 2021
Ministrica dr. Jaklitsch med rojaki v Braziliji
Delovni obisk med rojaki v Južni Ameriki je ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch zaključila pri rojakih v Braziliji (naslovna fotografija). V tej največji državi v Južni Ameriki, kjer živi okoli pet tisoč Slovencev in njihovih potomcev, so rojaki še posebej aktivni pri povezovanju na gospodarskem področju.
Ministrica dr. Jaklitsch se je najprej srečala z ustanoviteljem in vodjo projekta Slovenska globalna poslovna povezava dr. Štefanom Bogdanom Barenboimom Šalejem in izvršno direktorico Matejo Perovšek Ciuchini. Povezava, ki deluje šele leto dni, je zelo dobro in široko zastavila svoje delo. Obdobje pandemije so izkoristili za pripravo vrsto zelo uspešnih spletnih dogodkov, na katerih so povezali številne slovenske gospodarstvenike iz izseljenstva in zamejstva, pa tudi iz matične domovine. Posameznih njihovih dogodkov se je udeležilo tudi po več sto udeležencev iz več kot 30 držav sveta, kar kaže na veliko zanimanje in potrebo po tovrstnem povezovanju. V pogovoru so predstavili svoje načrte za naprej. Med drugim razmišljajo o pripravi tabora za mlade poslovneže slovenskega rodu, namenjenega medsebojnemu povezovanju, pa tudi organizaciji delovnih praks v slovenskih podjetjih, ki delujejo po svetu. Želijo si najti ustrezne poslovne partnerje tudi v Sloveniji, pa tudi vzpostaviti platformo, ki bi povezovala slovenska podjetja in podjetnike ne glede na to, kje delujejo. Ministrica se jim je zahvalila za vso delo, ki ga opravljajo na tem izredno pomembnem področju, in se strinjala, da mora matica izkoristit velik potencial strateškega povezovanja z in med diasporo na področju gospodarstva ter jim zagotovila, da jim bo urad tudi v prihodnje stal ob strani.
Veleposlanik Gorazd Renčelj, dr. Štefan Šalej, ministrica dr. Helena Jaklitsch in Mateja Perovšek Ciuchini
Ministrica se je v nadaljevanju udeležila prisrčnega sprejema, ki so ga pripravili člani Zveze Slovencev v Braziliji. Zbrane so pozdravili podpredsednik zveze dr. Boris Krajnc Alves, veleposlanik RS v Brasili Gorazd Renčelj, ki je ministrico spremljal ves čas obiska v tej južnoameriški državi, član Sveta Vlade za Slovence po svetu Valdeir Vidrik, nagovorila pa jih je tudi ministrica dr. Helena Jaklitsch. Med drugim se jim je zahvalila za njihov prispevek k mednarodni uveljavitvi slovenske države pred 30 leti, izpostavila, da »smo Slovenci v matični domovini vedno znova ponosni na naše rojake, ki ste s svojim delom in življenjem najboljši promotorji Slovenije in njenih ljudi« ter izrazila veselje nad tem, da generacije Slovencev izven Republike Slovenije še vedno ohranjajo odnos do slovenske identitete, kulture in jezika, kar se kaže tudi z delom za skupnost.
dr. Boris Krajnc Alves, ministrica dr. Helena Jaklitsch in veleposlanik Gorazd Renčelj
Obisk ministrice je bila tudi odlična priložnost, da so se rojaki po dolgem obdobju, ko zaradi epidemije to ni bilo mogoče, ponovno srečali v živo. V prijetnem vzdušju so poklepetali ter se okrepčali ob tipično slovenski hrani, ki so jo pripravili sami. Še posebej velja izpostaviti nadvse okusne kranjske klobase, ki jih v Braziliji izdeluje gospod Vidrik in se, preverjeno, lahko kosajo s tistimi najboljšimi, narejenimi v Sloveniji. Gospod Vidrik, ki je med drugim tudi avtor knjig o slovenski kulinariki v Braziliji, kranjske klobase izdeluje po originalnem receptu, sestavine zanje pa išče po vseh državi.
Ministrica dr. Jaklitsch z gospodom Vidrikom in njegovo ženo
Zveza, ki bo decembra praznovala 30. obletnico delovanja, vsako leto pripravi miklavževanje, proslavo ob dnevu samostojnosti in enotnosti ter martinovanje, izdaja publikacije ter organizira tečaje slovenskega jezika. V preteklem letu so se hitro prilagodili novim razmeram in kmalu svoje dejavnosti prenesli na splet, kar pa je zaradi siceršnje oddaljenosti Slovencev v Braziliji povzročilo celo povečanje zanimanja, posledično pa tudi porast števila članov.
Ministrica se je v Sao Paulu srečala še s predstavniki Slovensko-brazilske gospodarske zbornice (SLOBRAZ), s častno konzulko v Riu de Janeiru Wando Krajnc Alves ter
Kaj pomeni izraz: Rodoslovje
Rodoslovje ali genealogija je veda o rodovih in rodbinah. Gre za eno od najstarejših pomožnih ved zgodovinske znanosti, ki ima strokovno utemeljeno zgodovinsko metodiko. Rodoslovci so zgodovinarji, ki so se specializirali v rodoslovje. Rodoslovje ni samostojna znanost zaradi tesne prepletenosti z zgodovinsko znanostjo.
Rodoslovje je lahko tudi pomožna veda pri sociologiji, antropologiji in medicine. Večina ljudi, ki se poglabljajo v rodoslovje, je ljubiteljev, brez zgodovinske izobrazbe. Obstajajo tudi mnogi rodoslovni tečaji, eni bolj, drugi manj kakovostni.
Posebej za starejša obdobja je zgodovinska metodika nujna, saj ljubiteljski rodoslovci velikokrat zagrešijo napake zaradi nepoznavanja zgodovinskih okvirov in zgodovinske argumentacije (znanstvene metodologije).
Prispevek Kaj pomeni izraz: Rodoslovje je za Vas napisal/a Mojca Strmšek Mamić preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.
sobota, 16. oktober 2021
Zadnji dan obiska ministrice dr. Jaklitsch v Argentini
Delovni obisk ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helene Jaklitsch pri rojakih v Argentini se je v petek, 15. oktobra, zaključil v prestolnici. V spremstvu veleposlanika RS v Buenos Airesu Alaina Briana Berganta je ministrica o gospodarskem povezovanju obeh držav spregovorila s člani Slovensko-argentinske gospodarske zbornice, v Slovenski hiši se je sestala s predstavniki Dušnopastirskega urada, z vodstvom Slovenskega srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka je imela pogovor o izzivih, s katerimi se srečujejo. Obiskala je tudi arhiv Zedinjene Slovenije, ob zaključku dneva pa je dala še intervju za Svobodno Slovenijo, časopis argentinskih Slovencev.
Povezovanje na gospodarskem področju tako med Slovenijo in Argentino kot tudi med rojaki, ki vodijo uspešna podjetja v tej državi, je izrednega pomena. Na pobudo in s podporo veleposlanika Berganta so v začetku oktobra tudi v Argentini ustanovili Slovensko-argentinsko gospodarsko zbornico. Njen namen je povezati slovenske podjetnike v Argentini med seboj, prav tako pa krepiti gospodarsko povezanost med Slovenijo in Argentino. Ministrica dr. Jaklitsch se je tako sestala s predsednikom Martinom Križem, prvim podpredsednikom Andrejem Kocmurjem in drugim podpredsednikom Tonijem Oblakom. Gre za unikum med slovenskimi poslovnimi klubi po svetu, saj združuje podjetnike slovenskega rodu, ki pa vodijo v lokalnem okolju domača podjetja. Ministrica je pozdravila tovrstno povezovanje in zagotovila vso podporo in pomoč urada, obenem pa so se dogovorili, da se povežejo tudi z drugimi gospodarskimi povezavami v Sloveniji, kot sta Gospodarska zbornica Slovenije in Obrtno-podjetniška zbornica.
Toni Oblak, Andrej Kocmur, dr. Helena Jaklitsch, Martin Križ in veleposlanik RS v Buenos Airesu Alain Brian Bergant
Pot je nato ministrico vodila v osrednji slovenski dom v mestu Buenos Aires, v Slovensko hišo. Najprej se je ustavila pri spominskem obeležju v spomin žrtvam komunističnega nasilja v atriju doma, kjer je položila tudi venec, nato pa je sledilo srečanje z duhovnikoma dr. Juretom Rodetom in Francijem Cukjatijem iz Dušnopastirskega urada, ki skrbi za duhovno oskrbo Slovencev v Buenos Airesu v slovenskem jeziku, kar je za ohranjanje slovenske identitete izjemnega pomena. Izdajajo tudi verski mesečnik Duhovno življenje z otroško prilogo Božje stezice, ki se uporablja v slovenskih šolskih tečajih po vsej Argentini, ter slovenski verski tednik Oznanilo. Pomembna tema pogovora je bila skrb zaradi pomanjkanja slovenskih duhovnikov v Argentini, kar so v vseh pogovorih izpostavili tudi rojaki sami.
Franci Cukjati, dr. Helena Jaklitsch in dr. Jure Rode
V Slovenski hiši je tudi prostor, kjer znanje nabirajo mladi abiturienti Slovenskega srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka. Ministrica se je srečala z ravnateljem Štefanom Godcem in podravnateljico Tatjano Modic Kržišnik (naslovna fotografija). Tečaj, kjer se okoli 20 sobot v letu mladi učijo od slovnice, zgodovine pa vse do petja, letos obiskuje 116 otrok. Vrhunec za maturante pa je gotovo obisk v Sloveniji, ki se organizira ob koncu šolanja. Tam dva tedna obiskujejo tečaj slovenščine na Mladinski poletni šoli, nato pa spoznavajo razne kraje v Sloveniji in v zamejstvu. Pripravijo pa tudi čudovit nastop, s katerim se večkrat predstavijo tudi slovenskemu občinstvu. V pogovoru so povedali, da je tudi njih čas pandemije postavil pred številne izzive, vendar pa so se kljub temu poskušali prilagoditi; med drugim so pouk izvajali tudi prek spleta. Veseli so, da pouk od septembra poteka že skoraj normalno. V zadnjem času so začeli prenavljati programe, da so bolj sodobni in tako tudi bolj razumljivi novim generacijam. Žal pa se soočajo s pomankanjem učiteljev, izpostavili pa so tudi željo po večji povezanosti dijakov iz slovenskih šol v Sloveniji z njihovimi učenci. Novembra bo srednješolski tečaj obeleževal 60. obletnico delovanja. Ministrica se je predstavnikoma tečaja zahvalila za vso njihovo požrtvovalnost, plemenito delo in neštete prostovoljne ure, ki ga opravljajo za ohranjanje slovenske besede, misli in ide
petek, 15. oktober 2021
Slovenci v Mendozi sprejeli ministrico
Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch je svoj obisk nadaljevala pri rojakih v Mendozi. Spremljal jo je častni konzul Republike Slovenije Jože Šmon, Slovenec, ki živi v Mendozi.
Ministrica dr. Jaklitsch in častni konzul Republike Slovenije Jože Šmon
V deželi sonca in dobrega vina, kot se pregovorno imenujejo ti kraji, danes živi okoli 600 Slovencev, ki se združujejo v Slovenskem domu. Trudijo se ohranjati slovensko besedo, tradicije in slovenske običaje, najmlajši tod obiskujejo tudi slovensko sobotno šolo. Ob sprehodu po mendoških ulicah je mogoče naleteti na trg, ki je za Slovence še posebnega pomena, Trg Republike Slovenije. Trg, ki ga krasijo številni slovenski simboli od kozolca pa do brezjanske Marije Pomagaj, je bil postavljen že 30. novembra 1991 in je bila prva tovrstna počastitev samostojne in neodvisne Slovenije zunaj naše domovine.
O življenju v tem vinorodnem mestu, kjer za odlična vina skrbijo tudi Slovenci, ki zasedajo pomembna mesta v številnih in uveljavljenih vinskih kleteh, je tekla beseda najprej v prostorih konzulata. Častni konzul je ministrici predstavil dejavnosti konzulata, obenem pa izrazil veselje, da se življenje po epidemiji ponovno počasi počasi vrača v normalo. Tako so Slovenci v Mendozi pretekli konec tedna gostili slovenske rojake iz glavnega mesta. V Slovenskem domu je namreč gostovala gledališka skupina iz Slovenske pristave v Buenos Airesu, in sicer z gledališko igro Jeklene magnolije.
Sledil je lep sprejem, ki so ga v Slovenskem domu pripravili člani Društva Slovencev v Mendozi. Zbrane je nagovoril predsednik društva Tine Šmon, pozdravne besede pa je rojakom, ki so se zbrali v lepem številu, z veseljem namenila tudi ministrica dr. Jaklitsch.
Predsednik društva Slovencev v Mendozi g. Tine Šmon
Zahvalila se jim je za ves trud, požrtvovalno delo ter neštete prostovoljne ure, ki jih z vso srčnostjo darujejo slovenski skupnosti z namenom ohranjanja slovenstva, slovenske besede, slovenske pesmi in molitve, to ljubezen pa prenašajo tudi na najmlajše. Ob tej priložnosti je ministrica Slovenski šoli Sv. Cirila in Metoda, ki deluje v okviru društva, podelila priznanje Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Ministrica dr. Jaklitsch je slovenski šoli podelila priznanje
Šola namreč letos praznuje že 70. obletnico ustanovitve, pred tem pa so že nekaj let izvajali tudi tečaje. Še posebej pa se jim je zahvalila tudi za njihov pomemben prispevek pred tridesetimi leti pri priznanju mlade slovenske države ter njene uveljavitve. Dogajanje so z lepo pesmijo popestrili Slovenski zbor v Mendozi in Slovenski Mendoški oktet, oba pod vodstvom Diega Bosqueta. Po koncu uradnega programa so se rojaki še dolgo zadržali v prijetnem pogovoru z ministrico, manjkala ni tudi harmonika in slovenska pesem.
V društvu poleg šole, prostore si je ogledala tudi ministrica, deluje še mladinska organizacija ter številni drugi odseki, ki s kulturo ohranjajo slovensko identiteto. Pripravljajo različne prireditve, kot so martinovanje, mladinski dnevi, dramske predstave, pevski koncerti in likovne razstave. Ob nedeljah se zberejo tudi pri sveti maši, ki jo vodi duhovnik Janez Cukjati.
V Mendozi deluje tudi Slovenska šola Antona Martina Slomška in vrtec Angel Varuh (na naslovni fotografiji). Gre za zasebni ustanovi Fundacije Slo, katere člani so samo Slovenci. Imajo osnovno šolo, vrtec, pa tudi dva letnika srednje šole. Ustanovi, ki ju obiskuje več kot 200 otrok, tako slovenskih kot argentinskih, učenje prepletajo s slovensko kulturo ter navadami, poučijo jih tudi o slovenskih krajih in tradiciji. Pridih slovenstva je mogoče opaziti na prav vsakem koraku, učilnice so poimenovane po slovenskih pokrajinah, skozi dan pa otroke spremljajo tudi misli škofa Slomška. Otroci in učitelji so ministrici pripravili čudovit sprejem, vrhunec pa je bila izjemno doživeto odpeta slovenska himna. Sledil je še ogled šole in vrtca, kjer se je ministrica srečala z najmlajšimi. Ti so ministrici povedali, da so se njenega obiska zelo veselili, spraševali so jo o Slov
Družinska drevesa: Kdo smo?
Družinska drevesa smo sadili v tokratnem Polnočnem klubu in iskali odgovore na vprašanje, kdo smo. Resnica o našem izvoru je lahko zelo presenetljiva.
Vse več se jih odpravi na pot iskanja korenin družinskega drevesa in marsikdo je nad ugotovitvami zelo presenečen. Svojo izkušnjo bo z gledalci delil odvetnik Danijel Starman, nastopili pa bodo tudi strokovnjaki s področja rodoslovja Peter Hawlina, Tone Krampač in Tino Mamić.
Oddajo najdete v arhivu RTV SLO s klikom tukaj.
Prispevek Družinska drevesa: Kdo smo? je za Vas napisal/a Urednistvo preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.
sreda, 13. oktober 2021
Ministrica dr. Jaklitsch pri Slovencih v Bariločah
Včeraj, 12. oktobra, je ministrico dr. Jaklitsch pot vodila proti jugu Argentine. Ta dan je bil namenjen obisku slovenske skupnosti v Bariločah. Tokrat jo je spremljal slovenski častni konzul v Bariločah Robert A. Eiletz.
Kraj, ki si so si ga mnogi rojaki izbrali za svoj drugi dom prav zato, ker s svojo pokrajino spominja na domačo alpsko krajino, so Slovenci močno zaznamovali. Tako so kot odlični gorniki, plezalci in tudi smučarji v teh krajih osvojili številne prej nepremagljive vrhove, nekatere izmed njih pa tudi poimenovali. Eden se tako imenuje Slovenski zvonik in že z imenom pričuje o prisotnosti Slovencev na tem območju. Med najbolj znanimi so zagotovo Dinko Bertoncelj, France Jerman, ki je prvi v Argentini začel s tekom na smučeh, Vojko Arko, Tonček Pangerc in ter drugi.
Tukajšnji Slovenci se že vrsto let združujejo v Slovenskem planinskem društvu Bariloče. Kar je še posebej razveseljivo, je to, da tu slovenski jezik še vedno ostaja pogovorni jezik med rojaki, tudi med otroki. V svojem “Stanu”, kot imenujejo svoje društvene prostore, so pripravili izjemno srčen sprejem. Že ob prihodu so ministrico z navdušenjem pozdravili najmlajši, ki so v nadaljevanju pripravili tudi čudovit nastop s slovenskimi pesmicami in plesom. Ministrica se jim je zahvalila za krasen sprejem, ob tej priložnosti pa je podelila tudi priznanje Slovenski Aljaževi šoli, ki letos praznuje 60. obletnico delovanja, ter se vsem skupaj zahvalila tudi za neutrudno delo za ohranjanje slovenstva, slovenskega jezika in kulture. Prav tako je priložnost izkoristila za zahvalo za prispevek Slovencev pred tridesetimi leti pri priznanju mlade slovenske države ter njene uveljavitve. Skupnost se ves čas sooča z odhajanjem mladih na študij v prestolnici, pa tudi v Evropo, vendar je včerajšnji sprejem pokazal, da se mladi tudi vračajo nazaj in si tu ustvarijo svoje družine. Prav v zadnjem obdobju se je skupnost tako zopet pomladila. Srečanja z ministrico se je udeležil tudi slovenski duhovnik Branko Jan, ki deluje v Bariločah in ima za slovenske rojake redno sveto mašo v slovenskem jeziku.
Ministrica s slovensko skupnostjo iz Bariloč
Pred srečanjem z društvom je ministrica dr. Jaklitsch obiskala tudi Dinka Bertonclja, ki kljub visoki starosti še vedno izžareva mladostno veselje, ter njegovo ženo Romano. Bertoncelj se je rodil na Jesenicah, v Bariloče pa je prišel leta 1948. Opravil je številne prvenstvene vzpone, bil v letih 1952 – 1960 med najuspešnejšimi argentinskimi plezalci ter bil prvi Slovenec na Himalaji. Dolga leta je vodil šolo smučanja v Argentini in ZDA. Ves čas pa je ohranil slovensko identiteto in zavest, od kod prihaja in kdo je. Letos je prejel tudi državno odlikovanje predsednika Republike Slovenije za njegov osebni prispevek h krepitvi vezi med ljudmi dveh narodov in držav. Ministrica je z veseljem prisluhnila nekaj njegovim neprecenljivim življenjskim zgodbam in se mu zahvalila za izjemno življenjsko energijo in svoj trud za slovensko skupnost v Bariločah.
Ministrica dr. Jaklitsch, častni konzul Robert A. Eiletz ter Dinko Bertoncelj z ženo Romano
Vir: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu
Prispevek Ministrica dr. Jaklitsch pri Slovencih v Bariločah je za Vas napisal/a Urednistvo preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.
torek, 12. oktober 2021
Ministrica dr. Jaklitsch pri Slovencih v Buenos Airesu
V ponedeljek, 11. oktobra 2021, se je ministrica dr. Helena Jaklitsch, v spremstvu veleposlanika RS v Argentini Alaina Briana Berganta, sestala s predstavniki več domov in organizacij, ki v provinci Buenos Aires povezujejo slovenske rojake.
Izredno deloven dan je pričel na slovenskem veleposlaništvu, kjer se je ministrica srečala z Mirkom Vasletom, urednikom in ustvarjalcem oddaje Okence v Slovenijo. Gre za tedensko radijsko oddajo, ki s slovensko glasbo, pogovori z gosti iz Slovenije in rojaki po vsem svetu in novicami iz domovine že 53 let povezuje Slovence, ki živijo v Argentini, Urugvaju in Braziliji. Pogovor se je zaključil z intervjujem za oddajo.
Ministrica dr. Jaklitsch in Mirko Vasle, urednik in ustvarjalec oddaje Okence v Slovenijo
Drugo srečanje je bilo namenjeno kulturi. Predsednik Slovenske kulturne akcije Damian Ahlin je ministrico seznanil z aktivnostmi, načrti in izzivi te organizacije, ki deluje ne le znotraj Argentine, temveč tudi širše; njihovi člani namreč prihajajo tudi iz Slovenije, zamejstva in drugih koncev sveta. SKA že desetletja izdaja splošno kulturno revijo Meddobje, novičnik z naslovom Glas, v času svojega delovanja je izdala številne slovenske knjige, pred pandemijo pa so prirejali tudi kulturne večere, predavanja, koncerte, gledališke predstave in likovne razstave. V zadnjem času se selijo tudi na splet, saj želijo svojo dejavnost približati javnosti tudi po tej poti. Tako pripravljajo spletno stran, razmišljajo pa tudi o digitalizaciji nekaterih knjig najbolj prepoznanih avtorjev, kot so bili Tine Debeljak, Marko Kremžar, Zorko Simčič, ki so že dolgo razprodane. Ministrica je pozdravila njihov trud in prizadevnost, predsednika pa je spodbudila k iskanju novih načinov kako pritegniti mlade.
Ministrica dr. Jaklitsch in predsednik Slovenske kulturne akcije Damian Ahlin
V nadaljevanju se je ministrica dr. Jaklitsch odpravila v severni predel Buenos Airesa, kjer se je srečala z našimi rojaki, ki slovenstvo ohranjajo v Slovenskem domu Carapachay. Gre za najmanjšega izmed domov povojnih priseljencev. Ministrici so razkazali svoje prostore in ji predstavili svoje aktivnosti. V domu vadi Folklorna skupina Maribor, ki je pred pandemijo večkrat gostovala v Sloveniji, gledališka skupina Carapachayski oder že desetletja na oder postavlja različne dramske igre, s katerimi gostuje v drugih slovenskih domovih, pa tudi v drugih krajih Argentine, bili pa so tudi že v Sloveniji. Ob nedeljah imajo slovensko sveto mašo, pripravljajo pa tudi ABC jezikovne tečaje, s katerimi želijo okrepiti znanje slovenskega jezika. V zadnjem času se dom, enako kot druga slovenska društva, sooča z upadom števila članov, saj se je kar nekaj članov preselilo v Slovenijo. Kljub temu je njihov pogled na prihodnost zelo pozitiven, zaradi česar jih je ministrica še posebej pohvalila ter jih spodbudila, da, kljub izzivom, tudi v prihodnje z vso zagnanostjo uresničujejo svoje načrte ter ostajajo povezani med seboj ter domovino svojih prednikov.
Srečanje s člani Slovenskega doma Carapachay
Ministrica je obiskala tudi Slovensko društvo Triglav. Društvo, ki je v 70. letih nastalo po združitvi treh manjših domov pretežno primorske predvojne emigracije, ima v lasti ogromen kompleks, ki pa danes bolj ali manj deluje kot športno-rekreacijski center. Le manjši del članstva še ima slovenske korenine, je pa spodbudno, da so pričeli s tečaji slovenskega jezika, za katere je veliko zanimanje, ter tečaji slovenske kulinarike. Ministrici dr. Jaklitsch so razkazali prostore, pogovor pa je med drugim tekel o možnostih, kako bi lahko obogatili tudi program.
Ministrica s člani Slovenskega društva Triglav
Sledilo je srečanje s predstavniki še enega društva, ki združuje predvojno emigracijo. Ministrica je spoznala člane Slovenskega podpornega prekmurskega društva Bernal. Prisrčno jo je sprejelo lepo število članov, med njimi pa je bilo tudi kar nekaj mladih. Člani ohranjajo tradicijo kolin, vsako leto tudi sodelujejo na prireditvi, namenjeni predstavitvi različnim narodnih skupnosti v občini. Imajo tudi svojo slovensko knjižn
ponedeljek, 11. oktober 2021
Ministrica na 66. Slovenskem dnevu v Argentini
Nedelja, 10. oktobra, je bila med Slovenci v Argentini še posebej slovesna. Rojaki so namreč obeleževali že 66. Slovenski dan, obenem pa so praznovali 65 let slovenskega doma Naš dom San Justo. Slovenski dan je osrednja vsakoletna prireditev slovenske skupnosti v Buenos Airesu, ki se ga je letos z veseljem udeležila tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch.
Rojaki pred stolnico
Dogajanje se je pričelo s slovesno sveto mašo v stolnici v San Justu, ki jo je vodil duhovnik Jure Rode, slovenski pevski zbor iz San Justa pa je mašo spremljal s petjem. Rojaki, nekateri odeti v slovenske narodne noše, so tudi na ta način s ponosom pokazali svoje slovenske korenine. Po maši so zbrani odšli v slovenski Naš dom Sam Justo, kjer je sledilo dviganje slovenske, argentinske in evropske zastave ter skupni zajtrk. Po njem se je nato odvila svečana akademija, posvečena tako slovenskemu dnevu kot obletnici slovenskega doma, v katerem je potekalo srečanje. Zbrane so med drugim nagovorili predsednik krovne organizacije Slovencev, Zedinjene Slovenije, Jure Komar, slovenski veleposlanik v Buenos Airesu Brian Alain Bergant ter ministrica dr. Jaklitsch, ki se je našim izjemnim rojakom zahvalila za vzgled zvestobe slovenstvu, duhovni tradiciji naroda, ki v sebi nosi tisočletno zgodovino in zaželela, da bi tako ostalo tudi v prihodnje. »Želim si, da bi tudi v prihodnje ohranjali povezanost med seboj, pa tudi z domovino vaših prednikov. Za nas, ki živimo v Sloveniji, ste neodtujljiv del našega naroda. Brez vas slovenski narod ni popoln,« je poudarila ministrica. Zahvalila se jim je tudi za njihov prispevek k priznanju in uveljavitvi Slovenije pred tridesetimi leti ter to priložnost izkoristila za podelitev priznanj ustanovam, ki so v letošnjem in lanskem letu obeležile pomembne obletnice delovanj, in sicer Slomškovemu domu Ramos Mejia za 60. obletnico delovanja, Slovenskemu domu Carapachay za 50. obletnico delovanja, ki jo je obeležil lansko leto, Slovenskemu domu San Martin za 60. obletnico delovanja, ki jo je prav tako obeležil lansko leto, Slovenski osnovni šoli Franceta Balantiča za 70. obletnico, Slovenski mladinski organizaciji Slovenska dekliška organizacija (SDO) in Slovenska fantovska zveza (SFZ) za 60. obletnico in mešanemu pevskemu zboru San Justo za 50. obletnico delovanja. Predsednik Zedinjene Slovenije Jure Komar se je v imenu zbranih ministrici zahvalil za vse njeno delo ter povedal, da so jo poimenovali ministrica srca.
Ministrica dr. Jaklitsch s predsednikom Našega doma Marjanom Godcem
Pozdravnim govorom je sledil lep in izredno srčen ter domoljuben kulturni program, obarvan s slovensko pesmijo, plesom in prelepimi verzi, ki so ga sooblikovali pevski zbor Ex Corde, slovenski pevski zbor San Justa, pa tudi najmlajši. Prav tako so lahko zbrani ponovno prisluhnili nastopu Rasti 50, dijakom, ki so letos zaključili slovenski srednješolski tečaj dr. Marka Bajuka. Slovenski dan se je zaokrožil s priložnostjo za klepet in srečanje po dolgem obdobju brez tovrstnih prireditev.
Ministrica dr. Jaklitsch se je v popoldanskem času srečala s predsednikom in odborniki Zedinjene Slovenije, krovne organizacije povojne slovenske skupnosti v Argentini, ki združuje predstavnike vseh šestih domov. Odborniki so predstavili svoje dejavnosti, še posebej pa so izpostavili skrbi, s katerimi se soočajo. Skupnost, ki se že vrsto let povezuje, kot so sami povedali, na temelju treh glavnih stebrov: slovenske maše, slovenske šole in družine, je zadnja leta tudi sama postavljena pred številne izzive, še posebej na področju duhovne oskrbe in učenja jezika. Za mnoge otroke slovenščina namreč ni več materni jezik, zato je treba iskati nove oblike, ki bodo za otroke zanimive. Vzdrževanje velikih društvenih prostorov je prav tako zahtevna naloga, še posebej ob misli, da število članov skupnosti upada, soočajo se z selitvami članov v Slovenijo, svojo ceno pa pušča tudi epidemija. Ministrica se jim je zahvalila za njihovo delo in poudarila pomen tovrstnih pogovorov, saj je rešitve moč najti le skupaj, pri tem pa je ponudil
Ministrica pri Slovencih v Ramos Mejii in v San Martinu
Drugi dan obiska pri rojakih v Buenos Airesu je ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch pričela pri najmlajših. Obiskala je namreč slovensko osnovno šolo Antona Martina Slomška, ki že več kot 70 let deluje v okviru Slomškovega doma v Ramos Mejii. Gre za eno izmed najštevilčnejših slovenskih šol v Argentini, trenutno jo obiskuje 41 otrok. Najprej so ob zvokih obeh himn, slovenske in argentinske, slovesno dvignili slovensko in argentinsko zastavo, nato pa je sledil kratek, ampak izredno simpatičen pogovor z najmlajšimi, ki so ministrici tudi zapeli. Prvi del obiska v Slomškovemu domu se je zaključil s simbolično posaditvijo drevesa, ki bo še mnogo let spominjal na današnje srečanje, pri tem so ministrici pogumno in z veseljem ponovno pomagali najmlajši, ter s tradicionalnim slovenskim zajtrkom.
Ministrica dr. Jaklitsch med najmlajšimi
Sledilo je srečanje s predsednikom in odborniki Slomškovega doma, ki prav letos obeležuje 60. obletnico svojega delovanja in združuje več generacij Slovencev, ki živijo v okolici Ramos Mejie. Slovenska skupnost, ki se zbira v Slomškovem domu, je zelo aktivna. Tu se redno srečuje skupina mladcev in mladenk, imajo odličen pevski zbor Ex Corde, bogato in razvejano kulturno dejavnost, pred kratkim so ustanovili tudi vrtni klub. V pogovoru so predstavniki doma predstavili izzive, s katerimi se v zadnjem času soočajo. Zavedajo se, da bo potrebno posebno skrb nameniti ohranjanju slovenskega jezika med mlajšo generacijo in s tem povezanim poukom v slovenski šoli, ki je, kot so sami povedali, poleg slovenske maše eden glavnih stebrov ohranjanja slovenske skupnosti. Ministrica jim je pri tem obljubila vso podporo in pomoč urada.
Napis v Slomškovem domu
V nadaljevanju je ministrica dr. Jaklitsch obiskala je Rožmanov dom, namenjen bivanju starostnikov. Ideja o domu za starejše osamljene Slovence se je rodila že pred desetletji. Kasneje je zaradi pomankanja sredstev in potrebah po posodobitvi in povečanju na pomoč priskočila Fundacija za otroke in starejše Hermana Zupana. Ministrici so razkazali lep sodoben dom starejših, danes je v njemu tudi veliko Argentincev, vendar imajo pa Slovenci še vedno prednost pri sprejemu.
Ministrica dr. Jaklitsch z delegacijo in člani Rožmanovega doma
Naši rojaki v Argentini so tudi uspešni podjetniki. Ministrica je tako danes obiskala podjetje Interpack, ki sodi v skupino HZ, poslovno skupino zavednega Slovenca Hermana Zupana, in je med vodilnimi podjetji za izdelavo embalaže v Latinski Ameriki ter največje tovrstno podjetje v Argentini. Zaposlujejo več kot 1.500 ljudi v tovarnah v Argentini, Braziliji in Čilu. Proizvajajo zložljive škatle, valovito lepenko, karton, folije in izdelke iz folij, samolepilne nalepke, ukvarjajo pa se tudi z gozdarstvom in prašičjerejo. Njihov naročnik sta med drugim tudi McDonald in Stela Artoa. Ustanovitelj Herman Zupan je bil velik podpornik slovenske skupnosti v Argentini, ves čas jo je tudi finančno podpiral. Njegovo delo in veliko podporo slovenstvu nadaljuje sin Hernán Zupan, prav tako uspešen podjetnik ter tudi častni konzul Republike Slovenije v Buenos Airesu. Gospod Zupan je tudi častni predsednik novoustanovljene Slovensko-argentinske gospodarske zbornice (SIAR), s člani upravnega odbora katere se je v nadaljevanju obiska srečala tudi ministrica dr. Jaklitsch. Zbornico so slovenski podjetniki, ob podpori slovenskega veleposlanika v Argentini Alaina Briana Berganta, ustanovili v torek, 5. oktobra letos. Beseda je tekla o vzpostavitvi tesnejšega gospodarskega povezovanja med Slovenijo in Argentino, pri čemer lahko pomembno vlogo odigrajo prav poslovneži in podjetniki slovenskega rodu v tej južnoameriški državi. Potencial takega povezovanja je izjemno velik in v korist tako slovenski skupnosti kot Sloveniji kot matični državi.
Ministrica dr. Jaklitsch s poslovnežem Zupanom in njegovo soprogo
Ministrica dr. Jaklitsch je obiskala tudi Zupanovo podjetje Interpack
Pot je ministrico nato vodila proti Slovenskemu domu San Martin, kjer se je najprej srečala s članicami Zveze slovenski
sobota, 9. oktober 2021
Ministrica dr. Jaklitsch med rojaki v Argentini
Dr. Helena Jaklitsch, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu, je prvi dan obiska med rojaki v Argentini, 8. oktobra 2021, obiskala slovensko skupnost v Berissu v La Plati in Slovensko pristavo v Castelarju, opravila pa je tudi pogovor z lektoricama in učiteljico o poučevanju in ohranjanju slovenskega jezika. Ministrico sta z veleposlaništva Republike Slovenije v Buenos Airesu spremljala veleposlanik Alain Brian Bergant in Urška Učakar.
Ministrica dr. Jaklitsch in slovenski veleposlanik v Argentini Alain Brian Bergant
Prvi pogovor v okviru obiska je bil namenjen izredno pomembni temi za prihodnost slovenske skupnosti v tej južnoameriški državi, o poučevanju in znanju slovenskega jezika. Lektorici prof. Tjaša Lorbek, ki vodi lektorat na Filozofski fakulteti Univerze v Buenos Aires, kjer ima kar 120 slušateljev, in na fakulteti v La Plati, ter prof. Maja Kračun, ki lektorat vodi na katoliški in na državni univerzi v Cordobi, ter Nina Iskranović, učiteljica slovenskega jezika pri slovenskih skupnostih v Rosariu, Bernalu in Chacu, so ministrico seznanile s trenutnim stanjem in izzivi, s katerimi se soočajo pri poučevanju slovenskega jezika. Izpostavile so raznolikost potreb, saj je nivo znanja jezika med rojaki različen in je zato potrebno iskati različne načine in metode poučevanja slovenščine. Učiteljice namreč učijo vse od maternih govorcev, ki želijo svoje znanje le izpiliti, pa do tistih, ki slovenske korenine ponovno šele zares spoznavajo, in se posvečajo predvsem spoznavanju slovenske kulture in osnovam slovenskega jezika. Vse tri sogovornice so opazile veliko povečanje zanimanje za učenje jezika. Strinjale so se, da je potrebno dati še poseben poudarek spletnim tečajem, ki so se v času epidemije izkazali zelo dobro, saj so dostopni širšemu krogu zainteresiranih. Ministrica je poudarila, da se tudi urad zaveda pomena ohranjanja slovenskega jezika v slovenski skupnosti in želi temu v prihodnje posvečati še večjo skrb. Sogovornice so se dogovorile, da se pogovori nadaljujejo tudi po vrnitvi ministrice v domovino.
Ministrica dr. Helena Jaklitsch na obisku v Argentini
V nadaljevanju je ministrica dr. Jaklitsch obiskala slovensko skupnost v Berissu v La Plati. Društvo, ki je ravno na dan obiska obeležilo 18. obletnico delovanja, povezuje potomce predvojnih slovenskih izseljencev, ki so v te kraje prišli predvsem s Primorske. Srečanja z ministrico se je udeležilo lepo število članov skupnosti, še posebej pa je razveseljivo, da je bilo med njimi kar nekaj mladih in otrok. Berisso je predel province Buenos Aires, ki je še posebej znan po velikemu številu priseljencev iz različnih evropskih držav in tudi od drugod. Predsednica Alicia Zubiaga Škaraban je izpostavila, da društvo svoje slovenstvo živi predvsem skozi gastronomsko kulinarično izmenjavo, ne le med seboj, temveč tudi s pripadniki drugih narodnih skupnosti. Vsako leto v mesecu septembru se s tradicionalnimi jedmi, parado narodnih noš ter s kulturnim programom predstavljajo na Festivalu priseljencev province Buenos Aires v Berissu. Zadnja leta so mladi v skupnosti začeli intenzivneje iskati in raziskovati slovenske korenine, da bi pobližje spoznali tudi slovenski jezik, pa so se povezali tudi z lektorico prof. Lorbek, ki tudi na podlagi njihove pobude sedaj izvaja tečaj slovenskega jezika na Fakulteti za humanistične vede na Nacionalni univerzi La Plata.
Zelo prijeten večer je ministrica preživela med rojaki na Slovenski pristavi v četrti Castelar. Gre za prvi dom povojnih beguncev v Buenos Airesu, ki ga tudi danes zaznamuje precej aktivno in razgibano društveno življenje. Predsednik doma Albin Magister je ministrici razkazal lepe prostore doma ter predstavil izzive, s katerimi se srečuje dom, še posebej sedaj. Tako kot ostal slovenske skupnosti je epidemija seveda prizadela tudi njih. Pripravili pa so tudi krajši program, kjer so med drugim skozi video predstavili svoje dejavnosti, pa tudi življenje doma od njegovih začetkov do danes. V okviru doma deluje pevski zbor, gledališka skupina, slovenska folklorna skupina, aktivni so tudi mladi, ki pri
Slovenska podjetnost kroži prek meja
V Novem mestu je 6. in 7. oktobra 2021 potekala dvodnevna poslovna konferenca Slovenska podjetnost kroži prek meja – Mednarodno povezovanje lokalnega podjetništva.
Dogodek organizirata Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Gospodarska zbornica Dolenjske in Bele krajine v sodelovanju z Območno obrtno-podjetniško zbornico Novo mesto, Zavodom Novo mesto in Razvojnim centrom Novo mesto. Gostitelj dogodka je Mestna občina Novo mesto.
Konferenca je namenjena izmenjavi dobrih praks in mreženju slovenskih podjetnikov iz Slovenije, zamejstva in sveta. Na posvetu tako sodelujejo podjetniki in predstavniki slovenskih gospodarskih ustanov iz Italije, Avstrije, Brazilije in drugih držav.
V uvodnem delu konference so zbrane v dvorani in na spletu pozdravili podžupan mestne občine Novo mesto Boštjan Grobler, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch (na naslovni fotografiji) ter predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Alojz Kovšca.
Govor predsednika DS RS Alojza Kovšce
Osrednji del prvega dne konference je bil posvečen izmenjavi izkušenj, mnenj in dobrih praks. Na treh omizjih so se zvrstili sogovorniki z različnih področij dela in različnih držav, vsem pa je bilo skupno, da so pri svojem delu zelo uspešni in da so - Slovenci.
V okviru okrogle mize z naslovom Epidemija: breme ali priložnost, so sodelujoči predstavili izzive, s katerimi se soočajo v času epidemije, ter prednosti, ki jih je to sicer težko obdobje vendarle prineslo. Omizje je moderirala povezovalka dogodka Anja Ferjančič Hlača, sodelovali pa so Marko Gorjup, predsednik Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine in direktor TPV Group d.o.o., Mateja Perovšek Chiuchini, izvršna direktorica Slovenske poslovne globalne povezave, São Paolo, ki se je omizju priključila prek spleta, Andrej Šik, direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta, in Andrej Hren predstavnik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca.
Prvo omizje na konferenci
V okviru drugega omizja z naslovom Gostitelj se predstavi: Novo mesto priložnosti, ki ga je povezoval podžupan Mestne občine Novo mesto in podjetnik Boštjan Grobler, so sodelovali Aleš Bratož, direktor podjetja Bobič Yacht Interior d.o o., Andres Hočevar, programer v podjetu 3 TAV d.o.o., ki se je v Slovenijo preselil iz Venezuele v okviru projekta repatriacije, in Boštjan Gaberc, direktor podjetja Mikrografija d.o.o.
Zadnje omizje z naslovom Izkušnje iz tujine lahko bogatijo slovensko podjetniško okolje je dalo priložnost uspešnim mladim, ki so predstavili svoj pogled na delo v Sloveniji po izkušnji v tujini. Omizje je povezovala Mojca Badovinac, na njem pa so sodelovali Janez Colnar ml., vinar vinske kleti Colnar, ki se je v domovino vrnil po izkušnji iz Luksemburga, Maja Kumelj, povratnica iz ZDA, ustanoviteljica podjetja Pie shop – Ameriške pite v Novem mestu, Luka Pitamic, vsestranski podjetnik, ki je deloval v različnih državah (high-tech, fin-tech), ter (prek spleta) Tanja Pirnat, podjetnica iz Španije in članica društva VTIS (Društvo v tujini izobraženih Slovencev).
Konferenca se bo nadaljevala v četrtek, z obiskom nekaterih uspešnih podjetji v regiji. Gostje iz tujine in Slovenije si bodo ogledali podjetji Bobič Yacht Interior d.o.o. in Roletarstvo Medle d.o.o. ter destilarno in čokoladnico Berryshka.
Vir: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu
Prispevek Slovenska podjetnost kroži prek meja je za Vas napisal/a Urednistvo preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.
petek, 8. oktober 2021
Vračanje nepremičnin slovenski narodni skupnosti v Italiji
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu pozdravlja včerajšnje sprejetje uredbe, s katero je italijanska vlada spremenila 19. člen zaščitnega zakona, ki govori o vračanju nepremičnin slovenski narodni skupnosti v Italiji.
S tem smo bližje uresničitvi memoranduma iz leta 2020, sklenjenega ob obisku obeh državnih predsednikov v Trstu ob 100. obletnici požiga Narodnega doma. Urad pričakuje, da bo kmalu prišlo tudi do dokončne in dejanske vrnitve Narodnega doma v slovenske roke.
Nadejamo se, da bo Narodni dom spet zaživel kot srce slovenstva v Italiji, kar je nekoč že bil.
Vir: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu
Prispevek Vračanje nepremičnin slovenski narodni skupnosti v Italiji je za Vas napisal/a Urednistvo preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.
Ministrica dr. Jaklitsch na odprtju razstave “Slovenci-za zmiraj gre!”
Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch se je 6. oktobra 2021 udeležila odprtja razstave "Slovenci - za zmiraj gre!" v Koroškem deželnem arhivu v Celovcu.
Razstava "Za zmirej gre" Celovec
Ob odprtju je izrazila zadovoljstvo, da je razstava, ki sta jo ob 100. obletnici koroškega plebiscita v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Slovenije in Narodnim muzejem Slovenije lansko leto pripravila Arhiv Republike Slovenije in Pokrajinski muzej Maribor, prišla tudi na Koroško. Poleg ministrice so udeležence nagovorili še direktor Koroškega deželnega arhiva Thomas Zeloth, direktor Arhiva Republike Slovenije dr. Bojan Cvelfar in deželni glavar avstrijske Koroške dr. Peter Kaiser.
Ministrica je udeležence nagovorila “Plebiscit je pred dobrimi stotimi leti močno zaznamoval in spremenil življenje premnogih ljudi in družin. Koroška, ki za Slovence predstavlja zibelko slovenstva, kjer je zorela naša identiteta, je zaradi odločitve volivcev na plebiscitu ostala zunaj matične domovine. Ne vem, če bi lahko avtorji razstave zbrali boljši naslov, s katerim bi ponazorili dokončnost takratne odločitve - Slovenci, za zmiraj gre. Naslov jasno in nazorno izpričuje, kako usoden je bil takrat tisti trenutek in kakšna velika odgovornost je bila naložena, ne da bi se tega verjetno prav zavedali, vsakemu posamezniku pred 101. letom, ko je oddajal svoj glas.” in izpostavila da živimo v časih, ko je potrebno povezovanje, če želimo ohranjati in krepiti odličnost na vseh področjih. Opravičilo, izrečeno tudi v slovenščini, zveznega predsednika ob stoti obletnici je bila pomembna gesta za skupni prostor prijateljstva in povezanosti, pa tudi skrbi za manjšino.
Na koncu pa zaključila “Tudi z vašo naklonjenostjo in odprtostjo se skupaj učimo iz izkušenj preteklosti zato, da bosta sedanjost in prihodnost boljši.”
Ministrica dr. Jaklitsch ob ogledu razstavljenih del
Visoka udeležba obiskovalcev pomeni naklonjenost odločitvi, da gre za razstavo v Celovcu, ki odraža drugačen pogled na koroški plebiscit. Razstava bo na voljo vse do 18. novembra 2021.
Vir: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu
Prispevek Ministrica dr. Jaklitsch na odprtju razstave “Slovenci-za zmiraj gre!” je za Vas napisal/a Urednistvo preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.
četrtek, 7. oktober 2021
Obletnica bitke pri Lepantu in vloga naših krajev
Mineva 450 let od znamenite pomorske bitke pri Lepantu. Do odločilnega spopada je prišlo v nedeljo, 7. oktobra 1571, pri Lepantu (grško mesto Nafpaktos) v Korintskem zalivu.
Spopad pri Lepantu velja za eno največjih pomorskih bitk v zgodovini človeštva in zadnjo pomorsko bitko, kjer so se borile le galeje – ladje na vesla. Pomenil je prvo veliko zmago nad Osmani (Turki), zlomil njihovo pomorsko moč, hkrati pa mu je v kritičnem trenutku uspelo ustaviti osvajalski pohod islama proti srcu Evrope.
Sveta liga oz. koalicija krščanskih držav pod poveljstvom don Juana Avstrijskega je uspela zbrati velikansko floto več kot dvesto galej (na naslovni fotografiji), dobro oboroženih z gibljivimi topovi. Na njihovi strani se je bojeval tudi znameniti španski pisatelj Miguel De Cervantes Saavedra, znan predvsem kot avtor Don Kihota.
Nasproti jim je stal Ali Paša, vrhovni poveljnik otomanske flote, ki je štela skoraj 230 galej, ki pa so zaostajale v topovski oborožitvi. Izid bitke je bil za združeno krščansko ladjevje presenetljivo ugoden, nasprotniki so bili uničujoče poraženi. Spopad je trajal nekaj ur in v tem času je bilo potopljenih 113 osmanskih galej in zajetih 117. Kronisti bitke opisujejo, da je morje pordečelo od krvi okrog 30.000 mornarjev in vojakov, žrtev spopada, umrl je tudi osmanski vrhovni poveljnik Ali Paša.
Pri tej veličastni zmagi je v okviru beneške flote sodelovala tudi koprska galeja La Leona con Mazza iz tedanje beneške Istre. Sicer se je na krščanski strani bojevalo tudi nekaj galej iz dalmatinskih mest in otokov ter nekaj desetin mornarjev in vojakov iz Izole in Pirana.
Koprski galeji je poveljeval Gian Domenico del Tacco (ok. 1530–1571), član znane in ugledne koprske plemiške družine. Med samo bitko je koprska galeja delovala na levem boku krščanske flote, poveljnik del Tacco pa je bil hudo ranjen in je ob vračanju proti domu za posledicami ran umrl na otoku Krfu, takratni močni beneški postojanki. Tam so ga tudi pokopali. Koprska galeja je pot proti domu nadaljevala v sklopu beneške flote, v koprskem pristanišču so se zasidrali ob koncu oktobra 1571.Danes lahko na Carpacciovem trgu v Kopru vidimo spominski steber, posvečen bitki pri Lepantu in koprski galeji pod poveljstvom del Tacca – steber sv. Justine. Postavila ga je koprska komuna leto po bitki. Sv. Justina namreč goduje 7. oktobra, na dan zmage pri Lepantu leta 1571. Spomenik je verjetno edini znani votivni stolpec v čast sv. Justini.
Spominski steber posvečen sv. Justini - Carpacciov trg Koper
Prispevek Obletnica bitke pri Lepantu in vloga naših krajev je za Vas napisal/a Renato Podbersič preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.
sreda, 6. oktober 2021
Ministrica dr. Jaklitsch “Skupno 2021-Gemeinsam”
Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch se je v četrtek, 30. septembra, v Celovcu udeležila konference, ki jo je pod geslom »Skupno 2021- Gemeinsam« pripravila Mohorjeva družba.
Osrednji naslov konference je bila Razvoj pravic narodnih skupnosti, predvsem o zaščiti etničnih skupin, priznavanja in pospeševanja jezikov manjšin v javnosti.
V uvodnem delu so poleg ministrice dr. Helene Jaklitsch zbrane pozdravili še direktor Mohorjeve Karl Hren, župan mesta Celovec Christian Scheider, poslanka v državnem zboru Olga Voglauer, koroški deželni glavar dr. Peter Kaiser, predstavnik gradiščanskih Hrvatov Nikolaus Berlakovich in predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Igor Zorčič.
Prvi sklop današnjega dne je potekal pod naslovom »Jeziki odpirajo miselne svetove. Jeziki dovoljujejo razumevanje. Jeziki povezujejo.«, vse skupaj pa je pod vodstvom Kristine Kargelj popestril kvartet Kluba slovenskih študentk in študentov na Koroškem.
Kvartet Kluba slovenskih študentk in študentov na Koroškem
Ministrica je zbrane nagovorila ter izpostavila, "da je takšna izmenjava znanj, izkušenj in mnenj zagotovo koristna in potrebna iz več vidikov.
Nagovor ministrice dr. Jaklitsch
Manjšine iščejo skupne točke, skupaj oblikujejo stališča in iščejo odgovore na izzive, ki jih prinaša tako življenje znotraj večinske skupnosti kot tudi sodobni čas.
Ta namreč korenito spreminja naše razumevanje samega sebe in naših identitet, tudi narodnih, zato velja temu še posebna pozornost.«
Spomnila je tudi, da se zaključuje leto, ko smo obeleževali 100. letnico koroškega plebiscita ter dodala, da je »v tem letu prišlo premikov glede pravic koroških Slovencev, kar smo vsi z velikim zadovoljstvom pozdravili, vendar bi si želeli, da bi bili ti premiki vendarle še večji, še posebej na področju sistemskega urejanja pravic manjšine. /…/
Mineva tudi 10 let od kompromisa o dvojezičnih napisih, v okviru katerega je tudi bila obljubljena nadaljnja reformah manjšinskega varstva, do česar žal še ni prišlo v zadovoljivi meri."
Po predstavitvi projektov dijakov, ki prihajajo iz štirih dvojezičnih srednjih šol, na temo Vidna dvojezičnost in ugled jezika je sledila podijska diskusija s predstavniki politike in diplomacije, na kateri je sodelovala tudi ministrica.
Poudarila je, da Slovenija dosega najvišje standarde v evropskem prostoru pri modelu varovanja manjšinskih pravic obeh avtohtonih narodnih manjšin in bi morala biti zgled ostalim državam, zaključila pa je s preprosto mislijo »čim manj besed in čim več dejanj«.
Dogodek organizira Mohorjeva družba v Celovcu v okviru političnega izobraževanja, trajal je do sobote 2.10.2021.
Sodelujoči na dogodku SKupno 2021 - Gemeinsam
Krajši prispevek o dogodku Skupno 2021 Gemeinsam (v tujem jeziku) si lahko ogledate tukaj TUKAJ. Vir posnetka: Youtube
Vir: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu
Prispevek Ministrica dr. Jaklitsch “Skupno 2021-Gemeinsam” je za Vas napisal/a Urednistvo preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.
sobota, 2. oktober 2021
Slovesna podelitve XIX. nagradnega natečaja za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in po svetu
Danes je v organizaciji Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu v dvorani Državnega sveta potekala slovesna podelitev priznanj XIX. nagradnega natečaja Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in po svetu.
Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch je v svojem nagovoru izpostavila, da se je urad razpisal ta nagradni natečaj prav z željo, da bi bila misel, še posebno pri mlajših generacijah, na naše Slovence v zamejstvu in po svetu kar najbolj živa, predvsem pa aktivna. »S tem smo želeli spodbuditi njihov premislek o stvarnostih, s katerimi se na tak ali drugačen način srečujejo naši rojaki živeči zunaj matične domovine. S tem smo želeli poglobiti zavedanje mladih o tem, da se rod Slovencev ne konča na državni meji, temveč sega daleč onkraj nje, pa tudi opozoriti, da je ohranjanje narodne identitete zunaj domovine izziv, na katerega vsaka generacija odgovarja na svojevrsten način, vendar v povezanosti z matično domovino.« je povedala ministrica in iz srca čestitala vsem letošnjim nagrajencem.
Slovesnosti so se udeležili nagrajenci, njihovi mentorji in ožji sorodniki, člani strokovne komisije nagradnega natečaja, predsednik Državnega sveta RS Alojz Kovšca, ki je navzoče tudi pozdravil, predsednik komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Dušan Šiško ter predstavniki nekaterih znanstvenih, strokovnih, kulturnih, vladnih in nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo s tematiko Slovencev v zamejstvu in po svetu. Prireditev je z glasbenim vložkom popestrila pevka, naša rojakinja, ki prihaja iz slovenske družine iz Argentine, Nadia Magister.
Udeleženci na slovesnosti ob podelitvi nagrad
Namen natečaja je spodbujanje raziskovalne dejavnosti dodiplomskih in podiplomskih študentov na področju zamejske in izseljenske tematike in s tem krepitev zavesti o njeni pomembnosti za ohranjanje slovenske identitete v matični domovini in zunaj njenih meja.
Strokovna komisija se je tudi letos delila na dve podskupini, podskupino za zaključne naloge s področja zamejstva, v sestavi mag. Martina Piko Rustja, dr. Renato Podbersič, doc. dr. Aleš Maver, izr. prof. dr. Ana Toroš in predsednik podskupine izr. prof. dr. Matej Šekli in podskupino za zaključne naloge s področja izseljenstva, v sestavi prof. dr. Andrej Fink, dr. Klara Kožar Rosulnik in predsednik podkomisije in predsednik celotne komisije dr. Željko Oset.
Odločila je, da na področju Slovencev v zamejstvu predlaga podelitev nagrad naslednjim nagrajencem: Mmag. dr. Ferdinandu Kühnelu (1. nagrada), Martini Zakocs (2. nagrada) in Nini Štular (3. nagrada), predlagala pa je tudi podelitev štirih posebnih priznanj, in sicer Tadeju Pahorju, Evi Kristini Hartmann, Barbari Zakocs in Tamari Peteani. S področja Slovencev po svetu je komisija predlagala podelitev nagrad naslednjim nagrajencem: Urhu Ferležu (1. nagrada), Martini Zakocs (2. nagrada) in Tjaši Leskovšek (3. nagrada).
Utemeljitev nagrad najdete TUKAJ.
Vir: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu
Prispevek Slovesna podelitve XIX. nagradnega natečaja za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in po svetu je za Vas napisal/a Urednistvo preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.