Vir: Slovenski rod
sobota, 11. februar 2023
Na današnji dan: Vendi in Slovenci
Madžarska komisija za reševanje gospodarskih, šolskih, kulturnih in političnih vprašanj narodnih manjšin (od devetih članov so bili v njej trije Slovenci) je 11. februarja 1981 dala pobudo za odpravo imena Vendi za Slovence v Porabju.
Načelo ≫varovanja enakopravnosti, uporabe maternega jezika, pouka v maternem jeziku ter ohranitve in negovanja lastne kulture≪ je bilo zapisano tudi v madžarski ustavi iz leta 1972. Kljub sprejetim ustavnim načelom in deklarirani politiki Madžarske socialistične delavske partije se je asimilacija nadaljevala. Leta 1968 je po oceni Demokratične zveze južnih Slovanov na
Madžarskem živelo še približno 10.000 Slovencev. Od leta 1945 do 1971 naj bi se izselilo približno 3000 Slovencev, tako da jih je na strnjenem območju v Porabju ostalo še 3400 – 3500, še nekaj pa tudi v drugih vaseh, skupaj 4000 – 4500. Po nekaterih ocenah naj bi bilo leta 1980 na Madžarskem 4500 Slovencev, po drugih pa najmanj 6000.
Rezultati popisov prebivalstva, ki so bili poleg drugih meril (materni jezik, narodnost) odvisni tudi od popisovalcev, so našteli največ Slovencev v Železni županiji leta 1920, in to 5182. V popisu leta 1980 – ta je že upošteval uradni naziv Slovenci – je kot materni jezik navedlo slovenščino 2764 oseb, samo 1565 pa tudi slovensko narodnost.
Fotografija: Dolina Seniškega potoka, Madžarsko Porabje, Wikipedija
Prispevek Na današnji dan: Vendi in Slovenci je za Vas napisal/a Peter Colnar preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.
sreda, 8. februar 2023
Da se ne pozabi: Obletnica smrti Uroša Šušteriča, vojvode Triglavskega
Danes je slovenski kulturni praznik. Hkrati pa peta obletnica smrti Uroša Šušteriča (1924-2018), vojvode Triglavskega. Uroš je bil ponosen pripadnik ravnogorskega gibanja in odporniške Jugoslovanske vojske v domovini (JVvD) med drugo svetovno vojno, v kateri je bil dejaven od samega začetka. Veljal je za odločnega protinacista in protikomunista, hkrati pa je znal ostro obsoditi tudi zločine t. i. četnikov med drugo svetovno vojno.
Družino Šušterič iz Žalca je nemški okupator izgnal v Srbijo že leta 1941, Uroš pa se je tam, skupaj z očetom in bratrancem, priključil t. i. četnikom pod poveljstvom generala D. Mihailovića in postal pripravnik za častnika. Deloval je kot obveščevalec, več mesecev je Uroš preživel v Mihailovićevem štabu. Par mesecev pred koncem vojne ga je v Bosni aretiral nemški okupator in ga zaprl v ujetniško taborišče na avstrijskem Štajerskem, kjer je kot vojni ujetnik preživel tri mesece ter aprila 1945 ušel s transporta ujetnikov. Ob vrnitvi iz internacije, sredi junija 1945, pa je Uroša Šušteriča aretirala OZNA, ga zaprla in zasliševala v ljubljanskih zaporih. Srečnim naključjem se je imel zahvaliti, da je preživel tisto obdobje. Njegov oče in bratranec te sreče nista imela! Sredi septembra 1946 so ga komunistične oblasti zaradi sodelovanja z ravnogorskim gibanjem obsodile na dve leti odvzema prostosti s prisilnim delom.
Študij v Sloveniji so mu onemogočili, zato je v Zagrebu končal višjo šolo in postal komercialist. Služboval v Sloveniji in na Hrvaškem, po upokojitvi je bil več let direktor zasebne firme Best.
Uroš je prijateljeval tudi z Jožetom Pučnikom in ga najdemo med ustanovnimi člani Socialdemokratske zveze Slovenije, bil je tudi prvi predsednik sveta stranke.
Pokojni Uroš je veljal za izrednega pripovedovalca z odličnim spominom. Maja 2007 je bil v Parizu proglašen za četniškega vojvodo ravnogorskega gibanja, prejel je naslov – vojvoda Triglavski.
Vzpostavila sva prijateljski odnos, večkrat sem ga obiskal na njegovem domu v ljubljanskem Trnovem. Še posebej me je presenetil s povabilom, da sem napisal uvodnik k njegovim spominom "Ravna gora – moja usoda", ki so izšli leta 2010.
Zadnjič sva se srečala dan pred njegovim odhodom v dom upokojencev v Štore na Štajerskem, kjer je po dveh mesecih umrl. Ob zadnjem srečanju me je dolgo držal za roko, kot da se zadnjič vidiva. Tako je tudi bilo, žal. Dragi prijatelj Uroš Šušterič bo vedno ostal zapisan v mojem srcu!
Z Urošem sva imela tudi njegov verjetno zadnji javni nastop, in sicer pred polno dvorano v Kamniku, bil je petek, 26. februarja 2016. Ostalo je zgodovina...
Priporočam njegovo izjemno pričevanje, posneto za oddajo Pričevalci leta 2015. Pričevanje si lahko ogledate s klikom na povezavo TUKAJ.
https://www.youtube.com/watch?v=b7kNoFjgIKk
Prispevek Da se ne pozabi: Obletnica smrti Uroša Šušteriča, vojvode Triglavskega je za Vas napisal/a Renato Podbersič preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.
Na današnji dan: Ti presneti davki
V časih, ko uvajajo novo davčno zakonodajo, poglejmo, kako so to reševali v Državi SHS. 8. februarja 1928 je bila namreč z novim zakonom o neposrednih davkih uvedena enotna davčna obremenitev v vsej državi.
Po novem zakonu je bila dohodnina odpravljena in je bilo šest direktnih davkov: davek na dohodek od zemlje (zemljarina), od zgradb, od podjetij, obratov in poklicev (pridobnina), od dobička podjetij, od rente in od plače (uslužbenski davek).
Poleg teh je bil še davek za neoženjene (samski davek) in vojnica za moške, ki niso služili vojske. Pomemben neposredni davek je bil tudi davek na poslovni promet. Na te davke so bile vezane tudi banovinske in nekatere druge samoupravne doklade.
Davki so bili progresivni. Uslužbenski davek se je obračunaval od delavskih in uslužbenskih prejemkov, ki so bili višji od eksistenčnega minimuma, ki ga je določala država (600 din mesečno). Davčna stopnja je znašala od 1 do 5 odstotkov.
Druga kategorija davkov in dohodkov državnega proračuna so bili posredni davki, trošarine, takse, državni monopol in carine.
Posredni davki in monopol skupaj so predstavljali tri četrtine vsega državnega proračuna.
Prispevek Na današnji dan: Ti presneti davki je za Vas napisal/a Peter Colnar preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.
torek, 7. februar 2023
Na današnji dan: Zedinjena Slovenija in Matija Majar Zilski
V Goričah pri Šmohorju se je rodil 7. februarja 1809 narodni buditelj Matija Majar Zilski. Najdlje je služboval kot kaplan v Celovcu in kot župnik v Gorjah v Zilji. Zadnja leta je preživel skoraj slep v Pragi.
Najpomembnejšo vlogo je odigral leta 1848, ko je bil med oblikovalci slovenskega političnega programa najbolj odločen.
Prvi je zapisal željo po samostojnem življenju vsakega avstrijskega naroda. Sestavil je peticijo s programom Zedinjene Slovenije.
Za ljudi je napisal letak z naslovom Kaj Slovenci terjamo?, ki je bil priložen tudi Novicam 10. maja 1848. 26. decembra 1848 je predstavil načrt o preureditvi habsburške monarhije v zvezno državo narodov. V času taborov se je zavzemal za Zedinjeno Slovenijo, zahtevo po združitvi Slovencev v posebno enoto v kraljevini pod Habsburžani. Cilj Zedinjene Slovenije. je bil deloma uresničen s priključitvijo Primorske matični Sloveniji po 2. svetovni vojni.
Naslovnica: Matija Majar Zilski/Wikipedija
Prispevek Na današnji dan: Zedinjena Slovenija in Matija Majar Zilski je za Vas napisal/a Peter Colnar preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.
ponedeljek, 6. februar 2023
Da se ne pozabi: Carlo Goldoni
Danes mineva 230 let, kar je v Parizu umrl slavni italijanski komediograf Carlo Goldoni (1707-1793). Izviral je iz Benetk, dolga leta pa je deloval v Parizu, kjer je tudi umrl. Pri svojem ustvarjanju se je naslonil na Moliera in postavil temelje novemu tipu italijanske komedije. Namesto mask je namreč vpeljal žive, polnokrvne like, ob tem je snov črpal iz sodobnega življenja. Še danes igrajo njegovo komedijo Krčmarica Mirandolina. Goldonijevo komedijo Le baruffe chiozzotte je Mirko Rupel prelil v primorsko narečje in prevodu dal naslov Primorske zdrahe.Carlov oče Giulio je slovel kot odličen zdravnik v Benetkah. Glas o njem je šel daleč po deželi in prišel celo do Vipave, kamor ga je leta 1726 poklical tamkajšnji grof Franc Anton Lanthieri, ki je že nekaj let bolehal. Giulio Goldoni se je podal na pot s svojim mladim sinom Carlom, ta pa je kasneje v svojih v francoščini pisanih 'Memoires' popisal svoje bivanje pri vipavskem grofu Lanthieriju v tamkajšnjem dvorcu. V svojih zapisih Goldoni opisuje tudi hrano in običaje Vipavske doline. Skupaj z očetom je namreč mladenič štiri mesece bival v Nemški Furlaniji (Friuli tedesco) in na Kranjskem (Carniola).V svojih spominih je Vipavo označil kot Vipack. Goldoni je zapisal, da so pri vsakem obedu ali večerji servirali po dve juhi, eno s prikuhami in drugo z zelenjavo, med krožnike pa so postavili velike količine ječmena. Ječmen so namakali v pečenkino omako, češ da to pospešuje prebavo. Pohvalil je tudi izvrstna vina, med njimi je bilo neko rdeče, rekli so mu 'fa-fan-ciulli', kar je dajalo povod za nespodobne besedne igre, ki so bile takrat tudi pri 'boljših' damah v navadi.« Staremu grofu Lanthieriju se je zdravje, morda tudi zaradi obilne hrane, izboljšalo in Goldonija sta odšla nazaj proti Benetkam.Carlo Goldoni je v svojo komedijo Il Cavaliere di buon gusto (1750) vključil tudi prizor o srečanju neapeljskega grofa Ottavia s človekom, ki se mu je prišel ponudit za hišnega upravitelja. Ko pa ga je grof vprašal, kje da je služboval, mu je prosilec za službo odgovoril, da je podobno službo opravljal pred tem »in una citta che si chiama Vipacco«. Na grofovo vprašanje: »Vipacco? Dov’è questo Vipacco?«, mu je prosilec odgovoril: »Nel principio della Germania fra il Friuli Tedesco, e la Stiria.«Grof je nato zatrdil, da sicer dobro pozna Evropo, a za to mesto še ni slišal, vedel pa je že, da je Vipava mali kraj. Kandidat za službo pa mu je zatrjeval, da je Vipava mesto. Nato je grof s pomočjo svojega knjižničarja v leksikonu ugotovil, da je »Vipacco Borgo d’Italia nel Friuli Contea di Gorizia vicino alla sorgente d’un fiume, da cui prende il nome«. Ker je grof spoznal, da mož, ki naj bi služboval v Vipavi, ne govori resnice, ga je odslovil z besedami: »Siete un briccone (nesramnež)«.
Prispevek Da se ne pozabi: Carlo Goldoni je za Vas napisal/a Renato Podbersič preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.
Na današnji dan: Bogdan Derč
Prvi redni profesor pediatrije na ljubljanski medicinski fakulteti Bogdan Derč se je rodil v Ljubljani 6. februarja 1880.
Kranjska deželna bolnišnica v njegovem času še ni imela otroškega oddelka. Edina otroška zdravstvena ustanova je bila Elizabetina bolnišnica, ki je imela 13 postelj, vodili in vzdrževali pa so jo Nemci in v njej ni bilo prostora za slovenskega zdravnika.
Derč je odprl zasebno prakso in brezplačno ambulanto za otroke.
Zdravil je tudi otroke v okviru Društva za skrbstvo otrok za ljubljanski sodni okraj, kot državni policijski zdravnik pa je skrbel še za otroke v reji in za sirote. Toda denarna stiska ga je kmalu prisilila, da se je zaposlil kot obratni zdravnik Združenih papirnic.
Na tem delovnem mestu, ki so se ga drugi zdravniki otepali, je ostal 24 let. Ni opravljal samo splošne prakse, skrbel je tudi za preventivo in kurativno pediatrično službo.
Med prvo svetovno vojno so ga kot politično sumljivega vpoklicali v vojsko. Ko je bil leta 1918 odpuščen, ga je kranjska deželna vlada poslala na Dunaj. Tam se je seznanil z najnovejšimi dosežki v otroškem zdravstvu. Derč je bil imenovan za predstojnika otroške bolnišnice v Ljubljani. Pod njegovim vodstvom se je umrljivost zmanjšala z začetnih 23 na 3,6 odstotka.
Leta 1933 je Derč ustanovil posvetovalnico za matere z dojenčki. Po drugi svetovni vojni je bila otroška bolnišnica osnova pediatrične klinike. Derč je postal prvi redni profesor pediatrije na popolni ljubljanski medicinski fakulteti, ki jo je vodil do upokojitve leta 1947.
Prispevek Na današnji dan: Bogdan Derč je za Vas napisal/a Peter Colnar preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.
nedelja, 5. februar 2023
Na današnji dan: Bornovi iz Tržiča
Nemški bančnik baron Julij Born, ki je v okolici Tržiča leta 1891 odkupil tržiško gozdno veleposest Kranjske industrijske družbe, je umrl 5. februarja 1897. Bil je član nemške judovske rodbine podjetnikov in industrialcev. Na Slovensko je prišel iz Berlina, ko je kot specialist za saniranje gospodarskih podjetij v težavah leta 1891 odkupil tržiško gozdno veleposest Kranjske industrijske družbe. V lasti je imel 50 odstotkov te posesti in z uvajanjem novosti pomembno razvil gozdno gospodarjenje.
Kupil je tudi rudnik živega srebra pri Sv. Ani (zdaj Podljubelj), ki je bil v lasti Ilirske živosrebrove združbe Sv. Ana.
Po njegovi nenadni smrti so dedovali otroci Friderik, Karl in Elfrida. Karl je odkupil večino deležev brata in sestre in v Tržiču razvil sodobno in močno lesno industrijo. Friderik je nekaj časa izkoriščal rudnik, vendar ga je moral zaradi siromašne rude leta 1902 zapreti. Nacistična Nemčija je premoženje Bornovih (3853 ha zemljišč) zaradi judovskega porekla rodbine zaplenila.
Slovensko politiko je v času socializma motilo poreklo Bornovih, Slovenija pa je posest po osamosvojitvi vrnila dedinjam.
Večina domačinov je Bornove dobro sprejela.
Prispevek Na današnji dan: Bornovi iz Tržiča je za Vas napisal/a Peter Colnar preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.
sobota, 4. februar 2023
Na današnji dan: Slovenska matica
Pred 1. svetovno vojno je Slovenska matica kot osrednja slovenska kulturna ustanova nadomeščala univerzo in akademijo znanosti in umetnosti. Imenovali so jo tudi ≫mater našega znanstvenega slovstva≪. Ustanovili so jo v Ljubljani 4. februarja 1864. Bila je vseslovensko založniško, znanstveno in kulturno društvo. Za prvega predsednika so izvolili politika in pesnika Lovra Tomana.
Decembra je v 1200 izvodih izšla prva knjiga Koledar slovenski za navadno leto 1865. Z znanstvenega področja je začela Slovenska matica najprej izdajati gimnazijske in podobne učbenike, ki so jih prevajali iz nemščine in češčine ali pa jih prirejali.
Ob teh besedilih se je razvijal tudi slovenski znanstveni jezik. Iz koledarja Slovenske matice se je po letu 1867 razvil Letopis Matice slovenske, ki je začel objavljati tudi znanstvene razprave.
Ob zaplembi knjige Gospodin Franjo F. Maslja – Podlimbarskega je bilo leta 1914 delo ustavljeno, prisilna uprava pa je z nakupom vojnih obveznic uničila skoraj vse premoženje. Ustanovitev Univerze v Ljubljani 1919 in Akademije znanosti in umetnosti 1938 sta v marsičem predrugačili vlogo Slovenske matice, vendar njenega pomena nista zmanjšali.
Naslovnica: Lovro Toman/Wikipedija
Prispevek Na današnji dan: Slovenska matica je za Vas napisal/a Peter Colnar preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.
petek, 3. februar 2023
Na današnji dan: Stavka za slovenščino
Štirje uredniki in urednice Radia 2 iz Celovca so 3. februarja 2003 začeli enotedensko opozorilno gladovno stavko, ker je avstrijska radiotelevizija (ORF) konec leta 2002 prenehala financirati radijsko postajo Koroških Slovencev.
Povedali so, da hočejo v imenu slovenske manjšine opozoriti tudi mednarodno javnost, da Avstrija ne izpolnjuje obveznosti do manjšin na medijskem področju. Stavka naj bi prisilila državo, da se bo ravnala po lastnih zakonih, pa tudi evropskih manjšinskih dokumentih, kakršna sta okvirna konvencija o varstvu manjšin in evropska listina o varstvu manjšinskih in regionalnih jezikov. Oba dokumenta je avstrijski parlament ratificiral. Državo zavezujeta, da manjšinam zagotovi ustrezno medijsko oskrbo v materinščini. Ob tem so izjavili: ≫Stavkamo, ker manjšina preživi samo tako, če je njen jezik enakopravno prisoten v javnosti.≪
Fotografija: Celovec/Wikipedija
Prispevek Na današnji dan: Stavka za slovenščino je za Vas napisal/a Peter Colnar preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.
četrtek, 2. februar 2023
Na današnji dan: Skalaši in alpinizem
2. februarja 1921 so ustanovili Turistov klub Skala. Njegovi člani naj bi gojili navadnim smrtnikom prenevarno plezanje po prvenstvenih smereh v stenah, smučanje in planinsko fotografiranje.
Prvi mejnik slovenskega alpinizma sicer predstavlja vzpon štirih Bohinjcev na Triglav leta 1778. Načrtneje so začeli gojiti alpinizem predvsem Valentin Stanič, Henrik Tuma in Julius Kugy. Konec stoletja je trentarski divji lovec Ivan Berginc prvič preplezal Triglavsko severno steno.
Leta 1872 so ustanovili društvo Triglavski prijatelji, leta 1893 pa Slovensko planinsko društvo. S tem je slovensko hribolazništvo nasproti nemškemu in avstrijskemu planinskemu društvu dobilo organizirano obliko. Zanimivo je, da v Slovenskem planinskem društvu ni bilo prostora za ≫vratolomnike≪. Zato so leta 1906 v Ljubljani ustanovili prvo alpinistično društvo Dren.
Naslovnica: Henrik Tuma/Wikipedija
Prispevek Na današnji dan: Skalaši in alpinizem je za Vas napisal/a Peter Colnar preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.
sreda, 1. februar 2023
Na današnji dan: Zveza slovenskih izseljencev
V okviru Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško so 1. februarja 1946 ustanovili Zvezo slovenskih izseljencev (ZSI). To je bila slovenska organizacija na avstrijskem Koroškem za utrjevanje spomina na čas pregnanstva in protifašističnega boja.
Že 13. avgusta je bila protizakonito razpuščena. Britanske zasedbene sile in avstrijske oblasti so ji delovanje dovolile šele od 22. 7. 1947. Sprva je Zveza slovenskih izseljencev zahtevala predvsem odškodnine za slovenske pregnance, o čemer je 26. 7. 1950 izdala posebno Spomenico. V resoluciji 3. 1. 1957 je povzela zahteve, naj pregnancem pripadajo vse pravice po zakonu o žrtvah fašizma v Avstriji.
Zveza slovenskih izseljencev je vključena v Zvezo slovenskih organizacij in povezuje družine nekdanjih izgnancev in njihove člane. Njeni predstavniki sodelujejo na domačih in mednarodnih srečanjih protifašističnih borcev in žrtev fašizma ter s pričevanji ohranjajo resnico o fašizmu in njegovih zločinih. Ob 50. obletnici ustanovitve je Zveza slovenskih izseljencev leta 1996 na Radišah blizu nekdanjega zbirnega taborišča ob cesti Žrelec – Celovec, od koder je aprila 1942 nacistična oblast začela izganjati koroške Slovence, postavila spomenik preganjanim.
Fotografija: Spomenik izgnanim koroškim Slovencem v Radišah/Wikipedija
Prispevek Na današnji dan: Zveza slovenskih izseljencev je za Vas napisal/a Peter Colnar preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.
torek, 31. januar 2023
Na današnji dan: Blaž Arnič
Slovenski skladatelj Blaž Arnič se je rodil 31. januarja 1901 v Lučah ob Savinji. Od leta 1945 je bil redni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Je eden najbolj izrazitih slovenskih simfoničnih skladateljev. Najprej se je opiral na tradicijo Antona Brucknerja in ruske peterice, potem pa je izoblikoval lasten slog, ki bi ga lahko poimenovali tudi neoromantični realizem.
Njegov cilj je bila realistična programatika, ki izvira iz ljudskih pripovedk, podob slovenske gorske narave in neposredne angažiranosti umetnika glede na okolje, v katerem živi. Zato je glasbena oblika pri njem bolj ali manj svobodna, saj bi ga sicer vezala v njegovem izrazu.
Napisal je vrsto simfoničnih pesnitev (Ples čarovnic, Zapeljivec, Gozdovi pojejo ...). Poleg glasbe za zbore, samospevov, klavirskih in komornih del je napisal še devet simfonij, nekaj koncertov za najrazličnejše inštrumente, uverturo h komični operi, živo in lahkotno delo, ki je nastalo ob zaključku študija na Dunaju ter kantato Z vlakom na besedilo Otona Župančiča.
Fotografija: Wikipedija
Prispevek Na današnji dan: Blaž Arnič je za Vas napisal/a Peter Colnar preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.
ponedeljek, 30. januar 2023
Na današnji dan: Peticija za slovenščino
Čitalništvo je bilo gibanje za ustanavljanje čitalnic in bralnih društev ali njihovo delovanje. Po obnovitvi ustavnega življenja v Avstriji 1860 označujemo s čitalništvom tudi kulturnopolitično delovanje Slovencev. Njegov cilj je bil s kulturnimi, zabavnimi in drugimi prireditvami, posebno pa s stalnim klubskim življenjem, razširiti javno rabo slovenščine med neagrarne plasti takratne družbe. Posebej so skrbeli za nabavo slovenskega časopisja in literature.
Pravi razmah je doživelo čitalništvo v Avstriji po uvedbi ustavnega življenja leta 1860. Prva čitalnica v tej dobi je bila Slovanska čitalnica v Trstu, ustanovljena 29. januarja 1861, sledila ji je mariborska Narodna čitalnica in 30. 8. 1861 ljubljanska, ki je postala vzor vsem poznejšim mestnim in trškim. Ta je leta 1863 imela 363, leta 1890 345, leta 1900 306 in leta 1906 226 članov.
Čitalnice so bile predvsem zbirališče slovenskih izobražencev in meščanstva. Prirejale so številne besede z igrami, recitacijami, s petjem, koncertnimi nastopi in predavanji, končale so se običajno s plesom. Na teh prireditvah so nastopali navadno domači amaterji pa tudi nekateri uglednejši gostje. Čitalnice so vplivale na razvoj slovenskega gledališča, petja, orkestralne glasbe in drugega. Iz njih so izšle številne knjižnice, godbe, orkestri in druge organizacije posameznih kulturnih in političnih dejavnosti.
Prispevek Na današnji dan: Peticija za slovenščino je za Vas napisal/a Peter Colnar preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.
sobota, 28. januar 2023
Na današnji dan: Vinogradništvo in vinarstvo
V Jakulinih pri Šmarjah se je rodil 28. januarja 1784 avtor prvega slovenskega strokovnega dela o vinogradništvu in vinarstvu Matija Vertovec. V Ljubljani je študiral bogoslovje in ga končal v Gorici, kjer je bil tudi posvečen za duhovnika.
Njegova dela danes sicer ne veljajo za nepogrešljive priročnike o vinarstvu in vinogradništvu in iz njih se ne uči nihče več, vendar se ljudje še vedno ravnajo po njegovih nasvetih, ki so postali del vinarske tradicije v Vipavski dolini.
Vertovec je bil vsestranski človek. Bil je vinar, kemik, zgodovinar, najvidnejši strokovni pisec v slovenščini 19. stoletja, ljudski učitelj in vzgojitelj, izjemen pridigar, odličen govornik ter svetovljan.
Njegovo najbolj znano delo je bila Vinoreja za Slovence, prva strokovna knjiga o vinogradništvu in vinarstvu v slovenščini. V 22 poglavjih je opisal posamezne sorte trte, predstavil, kako jih saditi in gojiti, ter na podlagi svojih preizkusov učil, kako trto varovati pred škodljivci in pozebo. Svetoval je tudi, kdaj in kako naj se opravi trgatev in grozdje predela v vino.
Fotografija: Wikipedija
Prispevek Na današnji dan: Vinogradništvo in vinarstvo je za Vas napisal/a Peter Colnar preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.
petek, 27. januar 2023
Na današnji dan: Slovensko – hrvaški kmečki upor
Ko je hrvaški sabor 18. 1. 1573 podložnike oziroma hrvaške in s tem tudi slovenske kmete razglasil za veleizdajalce, je kmečko vodstvo 27. januarja 1573 pozvalo k uporu. V nekaj dneh so se mu odzvali tja do Krasa, Koroške in Zgornje Štajerske.
Po več začetnih zmagah kmečke vojske so bili kmetje v bojih pri Krškem (5. 2. 1573), Kerestincu (6. 2.) in Bistrici (8. 2.) poraženi. V odločilni bitki pri Stubici 9. 2. 1573 je plemiška vojska s pomočjo uskokov upor krvavo zadušila, njegove voditelje Matijo Gubca in druge pa so zasramovali, obsodili in po krutem mučenju 15. 2. 1573 usmrtili v Zagrebu.
Prvi večji slovenski kmečki upor je sicer že leta 1487 zajel skoraj ves južni, to je slovenski del Koroške. Še pred spopadom
s fevdalci pa so kmečko vojsko razbili Turki 25. 7. 1487 pri Megvarjih. Med prvimi kmečkimi upori je poznan tudi slovenski kmečki upor leta 1515. Večja sta bila tudi kmečka upora 1635 na Kranjskem in slovenskem Štajerskem ter ≫tolminski upor≪ leta 1713, ki je zajel vso Goriško in se širil na Kranjsko.
Fotografija: Kip Matije Gubca/Wikipedija
Prispevek Na današnji dan: Slovensko – hrvaški kmečki upor je za Vas napisal/a Peter Colnar preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.
četrtek, 26. januar 2023
Na današnji dan: Maksim Gaspari
Slovenski slikar in ilustrator Maksim Gaspari se je rodil 26. januarja 1883 v Selščku pri Cerknici. Njegova umetnost, oprta na domače folklorno izročilo, je imela velik odmev med ljudstvom. Rasla je iz sveta rodne Menišije, ob Sadnikarjevih pobudah in programu kluba Vesna, ki mu je ostal zvest vse življenje ter pod vplivom dunajske secesije. Njegova mladostna dela označujejo secesijska stilizacija, kontrastne barve in lirično razpoloženje. Kmalu je našel svoj likovni izraz, ki se je prilagajal ljudski umetnosti. Za Gasparija so značilne plastične oblike, sočne barve in realistično dojemanje. V poznih delih je postala Gasparijeva poteza slikovitejša, barvni toni pa umirjeni. V olju, akvarelu in mešanih tehnikah je slikal folklorne motive, portrete in tudi krajine. Ker je ljubezen do vsebine prevladala nad čisto likovnimi problemi, se je rad posvečal ilustriranju posebej mladinske literature. Likovno je opremil številne knjige in revije. Umrl je v Ljubljani 14. novembra 1980.
Fotografija: Wikipedija
Prispevek Na današnji dan: Maksim Gaspari je za Vas napisal/a Peter Colnar preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.
sreda, 25. januar 2023
Na današnji dan: Požarniški mir
S požarniškim mirom se je končala vojna za celjsko dediščino med habsburškem cesarjem Friderikom III. in grofom Ivanom Goriškim.
Ulrik II. Celjan, poročen s Katarino, hčerjo srbskega despota Jurija Brankovića in svakinjo sultana Murata II., je posegel v evropsko politiko z namenom, da bi dosegel oblast v nekaterih tujih deželah. Ulrik je postal žrtev zarote pod vodstvom Hunjadijevih sinov. Leta 1456 je bil ubit v Beogradu, kamor je prišel s kraljem na čelu križarske vojske proti Turkom.
S požarniškim mirom je pripadlo 30 njegovih gospostev ogrski kroni, 48 pa po habsburško-celjski dedni pogodbi iz leta 1443 cesarju Frideriku III. Ob tem je bilo še 23 tekmecev za dediščino. Poleg ogrskega kralja Ladislava Posmrtnega sta bila glavna grof Ivan Goriški in Ulrikova vdova Katarina Branković, ki se je razglasila za glavno dedinjo. Vdova je pridobila večino dedičev zoper Friderika III. in tudi vojskovodjo Jana Vitovca, ki je bil povezan z ogrskim kraljem.
Od marca do konca 1457 je trajal boj med cesarjevimi in Vitovčevimi najemniki, ki so nekaj časa zasedali Celje, Ljubljano in Kranj. Ko pa je po smrti ogrskega kralja Vladislava Posmrtnega Katarina sklenila sporazum o dediščini, sta se cesar in Vitovec povezala in skupaj nastopila proti goriškemu grofu. Grof Ivan Goriški je bil premagan in je moral sprejeti mir, s katerim je izgubil celjsko kneževino in vsa gospostva na ozemlju prednje grofije Gorice.
Naslovnica: grb Ivan II. Goriški/Wikipedija
Prispevek Na današnji dan: Požarniški mir je za Vas napisal/a Peter Colnar preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.
torek, 24. januar 2023
Na današnji dan: Prvi slovenski pesnik in Napnimo fagot …
Slovenska literarna zgodovina je dolgo proglašala Valentina Vodnika za prvega slovenskega pesnika, ker je izdal leta 1806 svoje Pesme za pokušino. V resnici je bil prvi Slovenec, ki je izdal zbirko posvetnih pesmi Pavel Knobel, ki se je rodil 24. januarja 1765 na Orehku pri Postojni, saj je izdal svoje pesmi že leta 1801 v Kranju. Prvenstvo mu še vedno neradi priznavajo.
Očitno je bil Knobel tudi prvi zamolčani slovenski pesnik. Poglejmo. Naslov Knoblove zbirke je Štiri pare kratkočasnih novih pesmi od Pavla Knobelna skovane inu Kranjcem v spomin dane. Zapisal je: ≫Tukej morem naprej zamerkat, de v eni tovaršiji pred ludmi perdeti je vendar vselej nespodobnu. Kdur tedej za volo zdravja perdca zaderžat ne smej, nej ga saj iz kašlenjam ali vsekvanjam sprejmi, da se ne bo šlišal.≪ S tem je pospremil svojo pesem Od perdca, za katero bi danes rekli, da je bila humoristično-vzgojna.
Za ≫pokušino≪ poglejmo prvo kitico in refren, ki se ponavlja skozi pesnitev. Prva kitica: Kdur enga jetnika / Iz ječe spusti / Ga hvala velika / Povsod doleti. Refren: Napnimo fagot, / Perdimo povsod, / Tiberju na čast, / K' je dal to oblast!
No, pa oprostite! Pavel Knobel leta 1801 seveda ni mislil na našo današnjo oblast.
Naslovnica: Wikipedija
Prispevek Na današnji dan: Prvi slovenski pesnik in Napnimo fagot … je za Vas napisal/a Peter Colnar preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.
ponedeljek, 23. januar 2023
Minister Arčon na 51. novoletnem srečanju Slovencev Videmske pokrajine in Posočja
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je bil danes slavnostni govornik na 51. novoletnem srečanju Slovencev Videmske pokrajine in Posočja, ki so ga v Kulturnem domu Simona Gregorčiča v Kobaridu pripravili Občina Kobarid, Občina Tolmin, Občina Bovec in Upravna enota Tolmin.
V nagovoru je minister izrazil veselje, da lahko pozdravi zbrane na tem izjemnem vsakoletnem dogodku, ki na najboljši možni način izraža vrednote prijateljstva, sodelovanja in solidarnosti. »V tem obmejnem prostoru, kjer se v dobrem in slabem mešajo vplivi in tradicije, so ravno srečanja, kakršno je današnje, socialno in kulturno vezivo, ki ustvarjajo čezmejno, oziroma še več, brezmejno skupnost,« je poudaril minister in dodal, da je prav meja med Posočjem in Vidensko pokrajino večstoletna kruta resničnost, vendar pa sta je kljub tej dolgoletni ločenosti od večine narodnega telesa, kljub pogosto izredno težkim časom, v dolinah ohranila slovenski jezik in kultura. »To, dragi Beneški Slovenci, je izjemni dosežek, je častna dediščina, dokaz tega, kako veliko je vaše srce. A tudi izraz bližine z rojaki v Posočju. Tukaj, tukaj je mejak res sosed, kot poje naša himna,« je poudaril minister. V svojem nagovoru je minister izpostavil, da smo končno, sedaj, ko je v začetku letošnjega leta tudi Hrvaška vstopila v Schengensko območje, Slovenci po stoletjih ločenosti končno združeni v skupnem prostoru svobodnega gibanja ljudi in dodal »skupni slovenski kulturni prostor, ki smo ga mi vedno živeli, ne glede na premikajoče se meje. Ta skupni prostor, ki ga čutimo, ki ga dihamo in ga v duhu spoštovanja in bratstva delimo z drugimi narodi in jeziki, ima zdaj res priložnost, da polno zaživi kot prostor izmenjave in medsebojnega plemenitenja.« Minister je še spomnil na nedavno ustanovljeno zamejsko gospodarsko koordinacijo in poudaril, da tudi v sodelovanju z ministrstvom za regionalni razvoj intenzivno išče konkretne rešitve za to, da bi zaživeli gospodarski podporni programi za Benečijo. Ob zaključku je minister poudaril, da so to kraji priložnosti, neokrnjene narave, globoke in ukoreninjene skupnosti, kulturnega bogastva in družabne živahnosti, »iskreno upam, da vas bomo znali in zmogli podpreti pri tem, da jih izkoristite.”
Na dogodku, ki je že več kot pet desetletij povezuje in združuje Slovencev iz Videnske pokrajine in Posočja, je zbrane v imenu organizatorjev pozdravil župan Občine Kobarid Marko Matajurc, v imenu slovenskih organizacije v Videnski pokrajini je spregovoril Igor Jelen. Eden od vrhuncev večer je bila podelitev Gujonovih priznanj, ki nosijo ime po legendarnem matajurskem župniku msgr. Paškvalu Gujonu. Za dolgoletno prizadevanje za pravice Slovencev v Videnski pokrajini in v deželi Furlaniji Julijski krajini jo je prejela Iole Namor; za dolgoletno prizadevanje za pravice Slovencev v Kanalski dolini in v Videnski pokrajini pa Anna Wedam. S pesmijo so dogajanje popestrili Mešani pevski zbor Sveti Anton iz Kobarida, Barski oktet iz Terskih dolin; zaplesali so najmlajši iz Otroške folklorne skupine dvojezične šole v Špetru.
Fotogalerija:
Vir in fotografije: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu
Prispevek <strong>Minister Arčon na 51. novoletnem srečanju Slovencev Videmske pokrajine in Posočja</strong> je za Vas napisal/a Urednistvo preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.
Pred 110 leti je na današnji poletelo prvo letalo med Gorico in Ljubljano
Polet sem zasledil omenjen v knjigi Pavla Plesničarja : Ajdovščina – pogled v njeno preteklost, kjer je ta dogodek opisal tako: »Ob sklepu bodi še omenjeno, da je bil prvi polet z zrakoplovom nad Vipavsko dolino izvršen dne 25. januarja 1913 v smeri Gorica – Ljubljana.« V opombi je navedel, da je to novico povzel iz časopisa Edinost z dne 26. januarja 1913.
Alenka Perhavec je v svoji diplomski nalogi: Nastanek in delovanje telesnokulturnih in športnih društev na Goriškem do prve svetovne vojne - Ljubljana 2011, o tem dogodku napisala naslednje:
»Nadporočnik R. Holeka, dodeljen vojaškemu zrakoplovnemu oddelku v Gorici, je napravil v polet z letalnim strojem sistem Etrich iz Gorice v Ljubljano. Ob 10.30 naj bi se vzdignil v Gorici, letel čez Ajdovščino, Vipavo, Debeli vrh (Nanos), Hrušico, Sp. Logatec, Vrhniko in dospel točno ob 12. uri v Ljubljano. 120km je preletel v eni uri in pol in dosegel višino 2400m. Na ljubljanskem vojaškem vadišču je priredil več letalnih poskusov. Nato je vzletel nazaj proti Gorici, vendar se je moral kmalu vrniti nazaj zaradi goste megle. Zopet se je dvignil v zrak čez tri dni ob 15. uri. Ob vračanju je letel čez Sv. goro, zelo nizko, in ker mu je zmanjkalo bencina, ni mogel doseči Velikih Rojc, zato je pristal na bregu reke Soče. (Novi čas, št. 5, letnik IV, 31. januar 1913).«
(slika letala je simbolična)
Prispevek Pred 110 leti je na današnji poletelo prvo letalo med Gorico in Ljubljano je za Vas napisal/a Andrej Kogoj preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD.