Vir: Za-misli

petek, 26. julij 2019

ZanimivostiZa-mislipred 1936 dnevi
Posnetek: Mojca Dular Kaj torej pomeni biti intelektualec v razmerah, ki prisegajo na liberalizem, ne pa na to, kar naj bi poosebljala moderna, sodobna demokracija s svojimi še vedno na srečo emancipacijskimi zgledi in ideali? K temu spada to, da se demokracija, če le vztraja pri tem, da je demokracija, ne bo nikdar odrekla egalitarnemu univerzalizmu razsvetljenstva. V mreži razmišljanj med moderno in postmoderno, v nadaljevanju še med metafiziko in postmetafiziko in povrhu med zgodovino in postzgodovino ostajamo ujeti v brezizhodnost misli, ker ta ni zmožna podati alternative temu, kar-samo-je, in politika se zato drenja okrog sredinskosti, ki jo vsak trenutek slišimo in se je prenaposlušamo celo v evropskem parlamentu. Predavanje tako poudarja pomen solidarnosti, saj ta kot druga plat pravičnosti skuša odgovarjati na vprašanje, kaj je človek danes in v sodobnem svetu ter katere so njegove potrebe v razviti demokraciji. Človekovo bivanje ohranja nekaj utopičnega v etičnem smislu, saj se še vedno poraja napetost med zasebnim in javnim ter samoustvarjanjem in človeško solidarnostjo, zato ostaja vprašanje, kako bi z eno samo vizijo zaobjeli stvarnost in pravičnost. Pri tem gre za etiko kot človekovo drugo naravo, ki odločno odklanja vsakršno etiko kot ponotranjeno represijo ali celo etiko kot protinaravo, tj. onenaravljeno etiko. Nujno bi bilo tudi priti do izravnave med idejo svobode in enakostjo ljudi, kajti dogajanje po letu 1989 je to izravnavo, ki spada med temelje našega evropskega humanizma, v marsičem uničilo in sesulo....

sreda, 17. julij 2019

ZanimivostiZa-mislipred 1945 dnevi
Posnetek: Mirjana Brelih (Zelena nit), oprema: PEST - društvo za človekove pravice Vse kar počnemo okolju, počnemo sebi. Zastrupljamo zemljo, ji zmanjšujemo rodovitnost, povečuje se sterilnost ljudi, uničujemo življenje v humusu, ugotavljamo, da je poglaviten vzrok bolezni porušena črevesna flora, odtujeni smo od narave, odtujeni smo od sebe. Ta planet je planet bakterij, ki ga popolnoma obvladujejo in to že 3,5 milijard let. Mi smo tu slab milijon let. Kdo ima koga kaj naučiti?...

sreda, 24. april 2019

ZanimivostiZa-mislipred 2029 dnevi
Slika članka
O naravi etičnosti - Dušan Rutar
Posnetek: Jerneja Čater Rotary club24. mar. 2019

torek, 23. april 2019

ZanimivostiZa-mislipred 2030 dnevi
Posnetek: Mojca Dular V zadnjih desetih letih se je poraba analgetikov v Sloveniji povečala za kar 53 %! Med desetimi najbolj pogosto predpisanimi zdravili v letu 2016 je kar 5 protibolečinskih zdravil! Pa bo naše življenje zato res postalo lažje ali se bomo kmalu znašli v še večjih težavah, ko nam bodo močne učinkovine poškodovale še? Odgovor na ta vprašanja boste lahko prebrali v novem priročniku iz edicije Preverjene naravne rešitve: Naravne rešitve za bolečine v mišicah, sklepih, hrbtenici, kolenih … Sanja Lončar...

petek, 19. april 2019

ZanimivostiZa-mislipred 2034 dnevi
Posnetek: Robert Sanković Dr. Valerija Korošec je prikazala ‘otroški UTD za Belgijo po slovensko’. To je prikaz mikro-simulacije enega od možnih pristopov k uvedbi univerzalnih otroških dodatkov na primeru Belgije, ki ga je mogoče razširiti tudi na druge države EU.

ponedeljek, 15. april 2019

ZanimivostiZa-mislipred 2038 dnevi
Posnetek: Katja Kavaš V okviru praznovanja 100. obletnice Univerze v Ljubljani Filozofska fakulteta v mesecu aprilu predstavlja ciklus javnih predavanj Govori FF, v katerem bodo svoje delo predstavili uveljavljeni profesorji in profesorice Filozofske fakultete, ki so redno navzoči v slovenski javnosti. Mladen Dolar: O vlogi univerze Predavanje bo skušalo pretresti nekatere vidike vloge univerze v času od nastanka Humboldtove Univerze (1809) do današnjih zagat. Humboldtova univerza je predstavljala prvi model moderne univerze in s tem model tega, kar bo Lacan, po letu 1968, konceptualiziral kot »univerzitetni diskurz«. Predavanje bo izpostavilo Hegla, zadnjega predstavnika velike metafizične tradicije, ki je postal prvi paradigmatični profesor Humboldtove univerze, in ob tem širšo vlogo filozofije v tej na novo zasnovani instituciji. V drugem delu se bo posvetilo razlogom za študentski revolt v šestdesetih in sedemdesetih letih, ki si je za taročo kritike vzel prav Humboldtov model, razgrnilo nekaj paradoksnih nasledkov tega revolta in v zaključku predlagalo nekaj možnih strategij za spoprijem z današnjimi zagatami univerze....

sreda, 10. april 2019

ZanimivostiZa-mislipred 2043 dnevi
Slika članka
Za drugačno šolo - Dušan Rutar
Posnetek: Jerneja Čater Kognitivna znanost v šoliOsrednja knjižnica Celje, 28 mar 2019

četrtek, 4. april 2019

ZanimivostiZa-mislipred 2049 dnevi
Posnetek: Mojca Dular Ali je Turčija sploh evropska država? Vprašanje in argument, ki ga zasledimo med nasprotniki vstopa Turčije v EU. Če bi izhajali zgolj iz pravnega načela dolžnosti izpolnitve obveznosti Pacta sunt servanda, bi bil odgovor pritrdilen, saj je EU Turčiji z dodelitvijo statusa države kandidatke na srečanju v Helsinkih leta 1999 priznala, da Turčija pogoj evropskosti izpolnjuje. Knjižnica Otona Župančiča...

ponedeljek, 25. marec 2019

ZanimivostiZa-mislipred 2059 dnevi
Posnetek: Mojca Dular Predavanje bo tematiziralo obdobje nemirnega miru po prvi svetovni vojni. Uveljavitev demokracije po mirovnih pogodbah je pomenila navidezno zmago wilsonizma in njegovega koncepta za demokracijo varnega sveta. Demokracija je obveljala za "režim debaterjev", zagovorniki diktatorskih prijemov pa so se čedalje bolj uveljavljali. Po drugi strani pa so se med demokrati najprej uveljavili zagovorniki pomirjevanja. Evropa je tako postajala čedalje bolj razdeljena, wilsonistična Liga narodov pa iz dneva v dan bolj neučinkovita. Knjižnica Otona Župančiča...

torek, 29. januar 2019

ZanimivostiZa-mislipred 2114 dnevi
Slika članka
Ujetniki omrežij - Ali Žerdin
V letošnjem letu sta skoraj hkrati izšli dve sorodni knjigi, ki vsaka s svojega zornega kota preučujeta in analizirata zgodovino in vpliv različnih omrežij. Izvirno, domačo knjigo Ujetniki omrežij je napisal dr. Ali Žerdin, druga pa ima naslov Trg in stolp, njen avtor pa je Niall Ferguson, najslavnejši britanski zgodovinar svoje generacije. Ugledni razpravljalci so se posvetili vprašanju razmerja med različnimi omrežji in potekom zgodovine, raziskali nujne pogoje za nastanek učinkovitega in stabilnega omrežja ter zakaj lahko sodobni omreženi svet včasih proizvede nekdaj nepredstavljive družbene učinke. Povezovalec: Samo RugeljGostje: Ali Žerdin, Anuška Ferligoj in drugi...

četrtek, 3. januar 2019

ZanimivostiZa-mislipred 2140 dnevi
Posnetk: Mojca Dular V okviru cikla predavanj o ekonomski zgodovini smo se tokrat dotaknili inflacije. Poskušali smo odgovoriti na vprašanja: kaj je inflacija, kateri so ukrepi za krotenje inflacije, kašne so posledice inflacije, ...Ogledali smo si tudi primere inflacije v zgodovini. Knjižnica Otona Župančiča...

sobota, 29. december 2018

ZanimivostiZa-mislipred 2145 dnevi
Slika članka
Sledi v zraku/Hendikep kot lakmusov preskus demokracije
Posnetek: Mojca Dular Moč, ker imam izkušnjo, ki sem jo izkusila in okusila, ki me je izkušala in preizkušala, izkušnja, ki me je, milo rečeno, močno in globoko prizadela, me ranila, oziroma, kjer sem bila (in s tem, da sem bila) ranjena – skoraj paradoksno se sliši – v določenem pogledu utrdila, učvrstila. Ker ni simulirana izkušnja ali umetniški prikaz, performans, ampak je doživeta in preživeta, takšna, ki pusti trajno, vidno in občutno znamenje. Rana se ni zacelila, ker se niti ne sme in je vidna, opazna ter na očeh, brazgotina se še vedno pozna, četudi se zakrije ali skrije, še zmeraj ostaja sled, ki jo pusti poseg, in ta ne odpusti, ne popusti (niti odstotek za sezonsko znižanje). Sled spomina vztraja naprej in še naprej ter prav je tako, saj mi omogoča podajanje novih in novih interpretacij. Elena Pečarič...

ponedeljek, 24. december 2018

ZanimivostiZa-mislipred 2150 dnevi
Posnetek: Katja Kavaš Po »koncu zgodovine« (Fukuyama) se zdi, da je nastopilo obdobje, ko so tudi utopije postale ne le nezaželene, temveč – zaradi strukturnih določitev sodobne kapitalistične globalne družbe – skorajda nemogoče. Kakšne možnosti imajo utopije danes? In ali sploh še obstajajo potrebe po utopijah? Pogovor bo naslovil možnosti bolj ali manj radikalnih alternativ ter rešitev.Z nami bodo knjige;McKenzie Wark: Molekularno rdeče: teorija za dobo antropocena (Sophia),Zygmunt Bauman: Retrotopija (Založba /*cf.),več avtorjev: Brezplačno kosilo za vse (Krtina),Thomas More: Utopija 1515 (SH). Gosti:Tanja Rener, Primož Krašovec in Marko HočevarPovezovalecMarko BauerPrirejaKOOPERATIVA THD, konzorcij petih humanističnih založb (Založba /*cf., DTP Analecta, Krtina, Sophia, Studia humanitatis)...

ponedeljek, 17. december 2018

ZanimivostiZa-mislipred 2157 dnevi
Posnetek: Mojca Dular Marcel Štefančič pravi, da je Ivana Cankarja "eksal" kot Netflixovo serijo - "od prve pesmi do zadnjega pisma". Poročilo o teh nočeh s Cankarjem je Štefančičeva najnovejša knjiga Ivan Cankar, Eseji o največjem. Ima avtor prav, ko trdi, da je Cankar za Evropo največji, še neodkriti pisatelj? Če tega še nismo storili, je prav zdaj, ko se Cankarjevo leto izteka, najboljša priložnost, da spet vzamemo v roke njegova dela. Pogovor z Marcelom Štefančičem, ki ga je vodila novinarka in televizijska voditeljica Ksenija Horvat, je lahko dober uvod.Knjižnica Otona Župančiča...

petek, 14. december 2018

ZanimivostiZa-mislipred 2160 dnevi
Slika članka
Sovražni govor in njegov izvor - Iztok Simoniti
Posnetek: Jerneja Čater V sodelovanju s Ženskim odborom SC PEN – MIRA je Slovenska matica gostila prvo iz niza predavanj in pogovorov o pojavih sovražnega govora v naši družbi. V prvem predavanju se je dr. Iztok Simoniti posvetil izvorom sovražnega govora v Zahodni civilizaciji, sledila je okrogla miza s sogovorniki in sogovornicami....

sreda, 12. december 2018

ZanimivostiZa-mislipred 2162 dnevi
Posnetek: Katja Kavaš Mladinski roman Črna vrana Janje Vidmar in ilustrirana knjižica Morska molitev Khaleda Hosseinija odpirata vprašanja, povezana z begunsko problematiko. Z gosti Janjo Vidmar, z Francijem Jazbecem, vodjo programov pri društvu Odnos, ter Saro Bevc Jonan, ki prihaja iz Iraka in je strokovna sodelavka ter neformalna prevajalka pri istem društvu, so se dotaknili rastoče nestrpnosti in rasizma, ki ju vzbujajo valovi migracij v našem času, ter integracije beguncev v našo družbo. Spregovorili so tudi o tem, ali lahko literatura prispeva k razbijanju predsodkov o beguncih. Pogovor je vodila novinarka časopisa Večer Kristina Božič. Knjižni sejem 2018...

petek, 7. december 2018

ZanimivostiZa-mislipred 2167 dnevi
Slika članka
Dva največja ali kdo je bil Ivan Cankar?
Posnetek: Jerneja Čater V nečem se Slovenci strinjamo, namreč v tem, kdo sta naša največja literarna junaka! Zato je zanimivo razmišljati, kako je Ivan Cankar lahko o Slovencih povedal toliko stvari, ki še danes držijo.Pogovor z - dr. Vesno Vuk Godina, dr. Matjažem Lunačkom in dr. Borutom Škodlarjem - vodi Meta Kušar.Knjižnica Otona Župančiča, 8. november 2018...

torek, 4. december 2018

ZanimivostiZa-mislipred 2170 dnevi
Posnetek: Katja Kavaš Dr. Igor Šoltes in dr. Gorazd Pretnar sta vodila pogovor s piscem Antonom Komatom o vsebini knjige, ki obravnava najbolj aktualne probleme Slovenije in sodobnega sveta s poudarkom na nevzdržnem razmerju med ekonomijo in ekologijo.

ponedeljek, 3. december 2018

ZanimivostiZa-mislipred 2171 dnevi
Posnetek: Mojca Dular & MartinaPiskač Dragica Bac, direktorica direktorata za invalide na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti o Zakonu o osebni asistenci.

četrtek, 29. november 2018

ZanimivostiZa-mislipred 2175 dnevi
Posnetek: Katja Kavaš Problematika beguncev, azilantov, statusa mednarodne zaščite, priseljencev in njihove integracije v slovensko družbo je še vedno pereča. Povabilu so se odzvali predstavniki Slovenske filantropije – združenja za promocijo prostovoljstva, ki deluje na področju migracij, Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij – PIC, ki pravno pomaga posameznikom in ranljivim skupinam pri varstvu njihovih temeljnih pravic, ter Društvo za razvoj in povezovanje družbenih ved in kultur Odnos, ki med drugim zagotavlja celostno pomoč osebam z mednarodno zaščito pri vključevanju v družbo. Sodelovali so: mag. Franci Zlatar, Slovenska filantropija; Katarina Bervar Sternad, Pravno-informacijski center-PIC; društvo Odnos. Pogovor je vodila Katja Mrak. Knjižnica Otona Župančiča...