Iskanje: Šolstvo
ponedeljek, 8. april
Predstavniki organizacij slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem so danes v Evropskem parlamentu v Bruslju predstavili svojo peticijo o pomanjkljivem izvajanju manjšinskih pravic v Avstriji. Najbolj problematična je uporaba jezika v šolstvu in na sodiščih. Evropski poslanci so jih podprli v njihovih prizadevanjih.
nedelja, 7. april
Srednje šolstvo v Posavju - Zakaj domače ni dovolj »fensi«
Lani je osnovne šole v Posavju dokončalo 769 devetošolcev, kar je največ v zadnjih petnajstih letih. V primerjavi z letom prej je to kar 111 devetošolcev več. Letos jih bo spet bistveno manj, le 690, kar je sicer še vedno povprečje zadnjega desetletja. Toda tisto, kar ob tem res skrbi, so napovedi. Te kažejo, da bo v nekaj letih devetošolcev v Posavju manj kot 600. Ravnatelji posavskih srednjih šol so zato upravičeno zaskrbljeni. A za vse manjše število dijakov v njihovih šolah ni kriva le demografija. Dijake in s tem, roko na srce, tudi državni denar jim na raznih bazarjih in »tržnicah« speljejo vsaj na prvi pogled privlačnejši veliki srednješolski centri v sosednjih regijah s številnimi in raznolikimi programi. preberite več »
sobota, 6. april
Vredno spomina ob stoletnici V nedeljo, 6. aprila 1924, so v Kraljevini Italiji potekale zadnje kolikor toliko svobodne volitve, temeljile pa so na volilnem zakonu iz leta 1923. Fašizem je bil že poldrugo leto na oblasti. Na teh volitvah je veljala potrditev proporcionalnega volilnega zakona z večinskim dodatkom, t. i. zakon Acerbo, ki je ime dobil po državnem podtajniku Giacomu Acerbo (1888–1969), ekonomistu in politiku. Na podlagi tega zakona bi politična sila, ki bi prejela relativno večino glasov (in najmanj 25 %), dobila 2/3 sedežev v poslanski zbornici. Prav tako je omenjeni zakon določal, da morajo stranke predložiti kandidatne liste v vsaj dveh volilnih okrožjih. To je bil razlog, da so se Južni Tirolci ter Slovenci in Hrvati povezali za skupni nastop. Kljub vsem zakonskim določbam in favoriziranju vladajoče stranke je predvolilni boj spremljal fašistični teror, zato lahko volilni rezultat za Slovence ocenimo sorazmerno ugodno. Na državni ravni je sicer Mussolinijeva (fašistična) koalicijska Nacionalna lista (Lista Nazionale) prejela 64,9 % glasov in s tem dvotretjinsko večino v poslanski zbornici. Slovenci in Hrvati v Julijski krajini so tudi leta 1924 nastopili združeno s tako imenovano slovansko narodno listo. Skupna slovansko-nemška lista (Slavi e Tedeschi) je prejela skoraj 62.500 glasov. Jugoslovenska narodna stranka, ki je tako uspešno nastopila na volitvah maja 1921 (in prejela pet mandatov), je sicer kmalu nato razpadla in se razdelila na tri ločena in neodvisna politična društva za Goriško, Tržaško in Istro. Duhovnik in politik Virgil Šček ni več kandidiral, kar je javno utemeljil s poslabšanim zdravstvenim stanjem in družinskimi zadevami, je pa pred volitvami podprl krščansko-socialnega kandidata Engelberta Besednjaka, češ da je »človek, ki je bil vzgojen v trdi borbi z življenjem in ki je vseskozi socialnega mišljenja in čustvovanja.« Po napornih pogajanjih sta tržaška liberalna in goriška krščansko-socialna struja političnega društva Edinost sklenili enoten nastop na parlamentarnih volitvah aprila 1924 (27. legislatura) s Slovansko listo, na kateri so bili na 1., 3. in 5. mestu liberalni kandidati, na 2., 4. in 6. pa krščanski socialci. Izvoljena sta bila prva dva: dr. Josip Vilfan in dr. Engelbert Besednjak, ki sta bila hkrati tudi nesporna voditelja svojih struj oziroma društev Edinost. Besednjak je celo dobil nekaj sto preferenčnih glasov več kot Vilfan. Izvolitev dveh poslancev namesto petih iz leta 1921 je pomenila velik poraz slovensko-hrvaškega narodnega bloka, tem bolj, ker je tudi komunistična lista dobila dva mandata, kakor leta 1921, predvsem s slovenskim glasovi. Izvoljen je bil Jože Srebrnič iz Solkana. Poleg fašistične volilne geometrije in terorja so na nizke rezultate in predvsem na abstinenco slovenskih in hrvaških volilcev vplivali izrazi lojalnosti Mussoliniju in ne nazadnje nezadovoljstvo tudi z medstrankarskimi spopadi. Poslanca sta v rimskem parlamentu nastopala složno, akcije glede šolstva sta izpeljala skupaj s poslanci južnotirolskih Nemcev. Če je bil Vilfan bolj diplomat in v neposrednih stikih z vladnimi krogi v Rimu in s samim Mussolinijem, pa je bil Besednjak vehementen in obtožujoč govornik. Znamenita sta bila Besednjakova govora 3. aprila 1925 o ekonomskem vprašanju v Julijski krajini, ki je izšel v samostojni brošuri, in 13. maja 1926, ko je med drugim rekel, da so Slovenci in Hrvati pripravljeni ubogati državo in spoštovati njene zakone, toda nikoli se ne bodo pustili poitalijančiti, kajti če ne dobe šol v materinem jeziku, se bo vsaka družina spremenila v šolo in vsi družinski očetje in matere bodo postali učitelji. V zadnjem govoru 23. marca 1927 pa je med drugim zagrozil, da se bodo ljudje uprli in če so prenesli stoletni germanski pritisk, bodo prestali tudi italijanskega. Javne obtožbe režima, ko je bil ta že trdno v sedlu, so bile zelo pogumne, saj je take obsodbe socialistični poslanec Giacomo Mateotti (1924) plačal z življenjem. Aventinski opoziciji nefašističnih strank, ki je sledila Mateottijevemu umoru, pa se slovenska poslanca nista pridružila, češ da je fašizem notranji italijanski problem, narodna manjšina pa da se mora zavzemati za svoje specifične probleme. Zadnje t. i. volitve v Kraljevini Italiji so se odvijale 24. marca 1929, znane tudi kot fašistični plebiscit. Na glasovnicah za te volitve ni več navedenih strank, saj je fašistična oblast v vmesnem obdobju prepovedala vse nefašistične stranke. Po novem zakonu je bila vsa Italija eno samo volilno okrožje, ki je volilo 400 poslancev. Volivci so imeli možnost samo z »da« ali »ne« odgovoriti na vprašanje: »Se strinjate z listo poslancev, ki jih je določil veliki fašistični državni svet?«. V malokateri deželi so fašisti prejeli manj kot 98% glasov! Ostalo je zgodovina... Slika: Volilna simbola Nacionalne liste in Slovansko-nemške liste za italijanske volitve aprila 1924. Pri slednji gre za zelo izviren preplet lipovega lista s planiko. Prispevek 100-letnica zadnjih svobodnih volitev v kraljevini Italiji je za Vas napisal/a Renato Podbersič preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD .
petek, 5. april
Učiteljica razrednega pouka: Otroci si želijo pogovora in proste igre
Učiteljica razrednega pouka Vilma Pegan dela v šolstvu že 37 let. Zadnja leta v medvoški osnovni šoli Preska poučuje v podaljšanem bivanju. Dolgoletna učiteljica, ki v odnosih med učitelji in učenci ter starši in otroki stavi na spoštovanje, ne na...
četrtek, 4. april
MinistErstvo za visoko šolstvo - kdo skrbi za pravopisne napake na straneh vlade?
Na omrežju X je več uporabnikov, tudi predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU Kozma Ahačič, opozorilo na grobe pravopisne napake v uradnih dokumentih vlade.
sreda, 3. april
Kdo bo učitelj/učiteljica leta 2024? Vabljeni h glasovanju!
Komisija, ki jo sestavljajo predstavniki gospodarstva, šolstva, medijev in znanosti, je izbrala tri superfinalistke za naziv učiteljice leta 2024. To so učiteljice, ki premikajo meje. Ne širijo le obzorij, ampak tudi srca in duha. Želijo, da bi njihovi učenci in dijaki ne le znali, ampak tudi ustvarjali, razmišljali, postali dobri ljudje, ki bodo v prihodnosti vodili našo družbo.
Mala občina, toda afere filmskih razsežnosti: dvojno življenje ravnatelja Vidoviča in učiteljice Janje
Hajdina na Štajerskem resda sodi med najmanjše slovenske občine, vendar se tam, kot pravijo domačini, dogajajo afere "filmskih razsežnosti". Občino obvladuje župan Stanislav Glažar , ki prihaja iz "bazena hobotnice" nekdanjega ptujskega župana Šefana Čelana , je pa tudi podpredsednik Nogometne zveze Slovenije in član ožjega vodstva Olimpijskega komiteja Slovenije . Lokalni viri navajajo, da številni občinski posli potekajo netransparentno, da Glažar znotraj občinskega sveta praktično ne dopušča razprav, da naj bi nekaterim ljudem, ki mu stopijo na pot, celo grozil, češ, uničil jih bo, saj da ima povsod velik vpliv (kot podpredsednik NZS naj bi imel močne povezave tudi z družino Čeferin ), dobro pa sodeluje tudi s farnim župniščem, ki naj bi ga pred volitvami tudi podpiralo. No, med njegove varovance sodi tudi Mitja Vidovič , sporni ravnatelj Osnovne šole Hajdina , ki naj bi ga župan Glažar nastavil s "pritiski, grožnjami in zvezami na ministrstvu za šolstvo ". In prav ravnatelj Vidovič ter nje
torek, 2. april
Znane so tri superfinalistke
Komisija, ki jo sestavljajo predstavniki gospodarstva, šolstva, medijev in znanosti, je izbrala tri superfinalistke za naziv učiteljice leta 2024. To so učiteljice, ki premikajo meje. Ne širijo le obzorij, ampak tudi srca in duha. Želijo, da bi njihovi učenci in dijaki ne le znali, ampak tudi ustvarjali, razmišljali, postali dobri ljudje, ki bodo v prihodnosti vodili našo družbo.
nedelja, 31. marec
Na spletnem portalu za vpis na visokošolske programe oziroma zavode, katerega naročnik je ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, so uporabniki opazili pravopisno napako. V besedi ministrstvo so zapisali tudi polglasniški e. Namesto ministrstvo tako piše ministerstvo.
Kaj je narobe v našem šolstvu? Kaj vse počnemo narobe v osnovnih šolah? Kje so rešitve? Kje vse je naša osnovna šola na preizkušnji?
Minister razmišlja o uvedbi nivojskega pouka v osnovne šole
Minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda v intervjuju za N1 pove, da rešitev za nakopičene težave v osnovnih šolah vidi tudi v diferenciaciji. Pouk, prilagojen sposobnostim otrok, bi po njegovih besedah lahko bil odgovor na ocene, ki ne odražajo znanja, na vse več odločb o posebnih potrebah učencev in na položaj nadarjenih, ki da zdaj pogosto ne dobijo dovolj pozornosti. Kako si predstavlja nivojski pouk? Kaj to pomeni? Po skoraj polovici mandata te vlade smo šolskega ministra izprašali o številnih perečih težavah slovenskega šolstva. Česa še niso naredili in kakšne spremembe napoveduje?
sobota, 30. marec
Ocenomaniji so podvrženi ne le učenci, ampak tudi pedagoški kader. Opazovanje učiteljic, profesorjev in predavateljic, kako zbirajo točke za napredovanje, je dokaj žalosten prizor, ki nima dosti zveze s profesionalnim razvojem, je za N1 opozorila Ivana Gradišnik. Je ustanoviteljica in vodja Familylaba, v katerem družinam in strokovnim delavcem, ki delajo z otroki, nudijo podporo, pomoč, svetovanje ter delavnice. Njen razmislek o šolstvu, ki ga je zapisala za N1, v celoti objavljamo spodaj.
petek, 29. marec
Študentom več vpisnih mest, kot je prijav
V prvem prijavnem roku za vpis v prvi letnik dodiplomskega in enovitega magistrskega študija za študijsko leto 2024/2025 za slovenske državljane in državljane EU je na 18.110 vpisnih mest prišla 15.501 prijava. Omejitev vpisa ima 110 študijskih programov oziroma smeri, so navedli na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije.
Kriza v šolstvu se odvija ne le v Sloveniji, temveč tudi drugod po svetu.
četrtek, 28. marec
Šarlatanstvo v šolstvu
Jernej Picelj je, tako pravi zase, »mentor za življenje«. Študiral je ekonomijo, a je ugotovil, da mu ta ne leži, zato se je preizkusil še na področju logopedije in bolničarstva. Treniral je športni ples, nekaj izkušenj dela z mladimi je, razlaga, nabral tudi kot trener plesa, svoj pravi smisel pa je našel v delu z najstniki, ko se je pridružil Mavričnim bojevnikom, organizaciji, ki prireja tabore v naravi in...
torek, 26. marec
»Mladostniki so sposobni razumeti različne poglede in oblikovati lastno mnenje«
V zavodu za šolstvo ob predlogu SDS za prepoved izobraževanja mladoletnih o spolnih identitetah opozarjajo, da mora biti mladim zagotovljena pravica do učenja o raznolikostih in kompleksnosti sveta ter odnosov. "Mladostniki so sposobni razumeti različne poglede in oblikovati lastno mnenje," so prepričani.
Poslanka Alenka Jeraj je na ministra za vzgojo in izobraževanje dr. Darja Feldo naslovila pisno poslansko vprašanje v zvezi s financiranjem izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva. Celotno poslansko vprašanje objavljamo spodaj: Spoštovani minister, da je sistem financiranja srednjih šol, taki imenovani glavarinski model, zastarel in nepravičen že dolga leta opozarjajo mnogi. Z […]
Piše: C. R. Svet Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis) je potrdil akreditacijo univerze Alma Mater Europaea – ECM. “Naša dolgoletna prizadevanja, da še uradno stopimo ob bok kot univerza ostalim svetovno priznanim izobraževalnim institucijam, so se uresničila,” je včeraj sporočil Ludvik Toplak, po novem rektor Univerze Alma Mater. “S tem, ko […] The post Alma Mater Europaea – ECM postala univerza appeared first on Demokracija .
Slovenija bogatejša za univerzo, to sporočajo
Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS) je 21. marca 2024 potrdil akreditacijo univerze Alma Mater Europaea – ECM.
ponedeljek, 25. marec
S sofinanciranjem dejavnosti na področju osnovnega šolstva, materialnih stroškov in romskih pomočnikov jih spodbujamo k šolanju.