Govor Borisa Pahorja v ŠtanjeluObjavljam neavtoriziran govor pisatelja Borisa Pahorja v Štanjelu na spominski slovesnosti evropskega dneva žrtev totalitarizmov 23. avgusta 2010.Zapis objavljam, ker so mediji precej površno spremljali dogodek, nekateri pa povsem prezrli.Tino Mamić
"Spoštovani pričujoči,
rekel bi, da bi se moral čutiti počaščen ob vabilu, da spregovorim o totalitarizmu XX. stoletja, a priznam, da mi je nerodno, ker o teh velikih nesrečah za človeški svet bolj ali manj poudarjeno govorim in pišem ves povojni čas. Začenši z revijo Zaliv, ki sem jo z ženino pomočjo izdajal 24 let. Takrat je šlo za odklon komunistične vladavine, za zavzemanje za svobodo, ker smo po junaškem boju za svobodo doživeli nesvobodo in celo novo podložništvo. A bil je obenem upor proti povojnemu nadaljevanju fašistične mentalitete v razmerju do slovenskega prebivalstva v italijanski republiki. Bil je hkrati opomin, naj ne bodo pozabljena nemška taborišča, kjer je postalo pepel dobrih treh milijonov političnih deportirancev, to je tako imenovanih rdečih trikotnikov, opozicije proti nacizmu v skoraj vseh evropskih narodih skupaj s slovenskim. Prav tako je bil govor o fašističnih taboriščih, kjer so, kot v znani pesmi priča pesnik Igor Gruden, celo skrili v slamo, na kateri so spali, mrtvega tovariša, da so naslednjega dne prejeli njegovo porcijo kruha. In tako je tam tudi mati skrila mrtvega otroka.
0 vsem tem kompleksu sem v imenu pozabljenih in prezrtih mrtvih nastopil večkrat na Slovenskem in zadnji dve leti v 160. mestih v srednjem in severnem delu italijanske republike.
Zato danes namreč moja zadrega, ker se sprašujem, čemu je vse to ponavljanje služilo. Lahko bi rekel, da sem zadoščen, ker sem imel na tisoče tudi mladih poslušalcev, a vtis imam, da se je človeška družba tako izmaličila, da se je na tako imenovano zlo, naj bo moralno, socialno ali politično tako navadila, da jemlje današnji nastali trend kot nekaj normalnega.
To drži seveda tozdi za slovensko dražbo, ki je izgubila pravo vrednotenje svoje zgodovine in svoje bližje preteklosti, izgubila zavest, da smo kot številčno skromno prebivalstvo v razmerju do drugih res neizmerno drago plačali preizkušnje, ki so nam jih naprtili vsi trije totalitarizmi prejšnjega stoletja. In če dobro premislimo, kakšno je bilo prestano hudo, potem lahko rečemo, da nam je najbolj stregel po življenju fašizem.
Zato je torej tukaj moja naloga, da spet navedem to, kar sem že drugje in o čemer govori jutri Il Corriere delta Sere, ki mi je - in nam je tako naklonjen, da objavi napoved izida v italijanščini knjige, kateri sem dal naslov Trg Oberdan in se v nji bavim s črno diktaturo.
Morebiti kdo poreče, da pretiravam, ko ob nacističnem zlu dajem prvo mesto črni diktaturi, vendar je treba vzeti v poštev resnico, da je nacizem imel opraviti z nami kot z odraslimi ljudmi, medtem ko se je fašizem lotil naših otrok v vrtcu in potom v osnovni šoli, kjer je majhno bitje, če ni znalo hitro postati italijansko čuteče, doživljalo razne kazni, od udarcev s črtalom po prstnih členkih, klečanja na morski soli do pljuncev v usta učitelja Sottosantija v Vrhpolju. Res da so družine nastoplale s protstrupom narodne zavesti, vendar si lahko predstavljamo, koliko krat je bil trud zaman in koliko naših mladih je bilo za nas odpisanih.
Na mizi imam, ko to pišem, delo znanstvenika, trikratnega doktorja iz Benetk, ki se imenuje Miro Tasso, delo z naslovom Onomasticido, kar je v našem jeziku Imenocid, umor jezikov. Prosi me, da bi napisal kratko spremno besedo. Na podlagi raznih raziskav je namreč ugotovil, da je Mussolinijev režim z dekretom spremenil v italijansko obliko 2141 priimkov, tako, da je na podlagi še drugih raziskav ugotovil, da je bilo v tržaški provinci več kot 50.000 priimkov poitalijančenih.
Ne gre za prvo obravnavo tega vprašanja, že glasbenik Ubald Vrabec je v Zalivu našteval imena, potem publicist p. Parpvel in slovenski avtorji, a zdaj imam na mizi spisek z navedbo enega za drugim po vrsti 2141 priimkov, ki so, kot je takrat pisalo, spet dobili prvotno italijansko obliko.
Nekako je videti, kot da omenjam antropološko, sociološko