Iskanje: Družba
nedelja, 31. marec
Pohabljena družba iracionalnega sovraštva in vladavine strahu
Nekoč sem sedel v enem od liverpoolskih "pubov" in s pivom ubijal čas do odhoda trajekta. Pivo kakopak spodbuja mednarodno bratstvo in tako sem se zapletel v pogovor s sosedom za pultom.
Ta se je pohvalil, da ima steklarsko obrt in zasluži okoli...
Močan jugo trajektu na Visu povzročal težave
Trajekt družbe Jadrolinija, ki je v soboto popoldne želel vpluti v mesto Vis na istoimenskem dalmatinskem otoku, se je le za las izognil katastrofi. Izkušeni posadki je v močnem vetru uspelo pristati šele v drugem poskusu.
Posnetek vznemiril javnost, je na njem res izginula 2-letna deklica iz Srbije?
Pojavil se je posnetek, na katerem je deklica v družbi dveh Romunk na Dunaju. Ugiba se, ali gre za 2-letno srbsko deklico Danko, ki jo že pet dni iščejo v Srbiji.
M. M. iz Novega mesta je v zadnji številki našega časopisa prebrala članek o knjižnici reči v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto. Ne gre ji v glavo, da se osrednja regijska knjižnična ustanova ukvarja s tako dejavnostjo – ne glede na prispevek k trajnostni družbi, kar poudarja pri tej novosti, namesto da bi se bolj posvečala poslanstvu, ki ga ima: predvsem zagotavljanju dostopa bralcev do vseh knjig. Seveda tudi do novih in vse bolj uveljavljenih elektronskih knjig. preberite več »
Pomanjkanje odpadnega jekla bo izziv za jeklarsko industrijo
Globalna ponudba odpadnega ogljikovega jekla ne zadošča naraščajočemu povpraševanju, kar se bo po analizi družbe Boston Consulting Group še poslabšalo. Proizvajalci jekla in ponudniki odpadnih kovin se bodo zato morali pripraviti na nove okoliščine. Več na Svet24.si
Tokrat smo v našo družbo povabili mlado in nadebudno vplivnico, 21-letno Zalo Klopčič. Je podpredsednica...
»Niso še razumeli Svetega pisma, da mora vstati od mrtvih.« Ko razmišljamo o Jezusovem vstajenju, smo neizogibno pogojeni s kulturno dediščino, ki izhaja iz dvatisočletnega krščanstva; zato je skoraj spontano, da razmišljamo o vstajenju kot o nečem veličastnem, uničujočem v javnosti, nečem, pred čimer se je nemogoče upreti ali upravičiti dvome, ker je vse preveč očitno. Tudi ikonografija nas napeljuje k temu razmišljanju, saj so slikovne upodobitve Jezusovega vstajenja vedno prikazovale veličastno dvignjenega na prevrnjenem kamnu, s križem in praporom zmage v roki ter s ponosnim in tako samozavestnim pogledom samega sebe do te mere, da je celo stražar, ki ga je Pilat postavil za varovanje groba, osupel padel na tla. Nemogoče je, da mu ne bi verjeli, nemogoče - lahko bi rekli - da ne bi mogli pričati, kako se je natanko zgodilo. Vendar nihče ne ve, kaj se je pravzaprav zgodilo. Nihče ni bil prisoten ob Jezusovem vstajenju, nihče ni videl Vstalega. Če nekdo trdi, da ga je videl, je le zato, ker se je vse doogajalo v zgodbah o prikazovanjih v evangelijih, ki sledijo istemu pripovednemu vzorcu: iskanje Jezusovega telesa s strani učencev, prikaz Vstalega - z nezmožnostjo oči učencev, da ga prepoznajo – osebna izkušnja z njim (z besedo ali gesto), prepoznavanje in pogosto novo izginotje. Tako je bilo z Marijio Magdaleno, tako je bilo obema učencema iz Emavsa, tako je bilo učencem, ki so lovili ribe na Galilejskem jezeru in zagledali Jezusa, kako pripravlja ribe na ražnju. Nič torej ni bolj resnično kot izjava, s katero se konča evangelij današnje velike noči: »Niso še razumeli, da mora vstati od mrtvih«. Navsezadnje je vstajenje dejstvo, ni pa vidno dejanje; to je dejstvo, potrjeno z nekaterimi pričevanji in nekaterimi znamenji, ki so ga pripovedovali nekateri, ki so verjeli in ga izkusili, vendar ne gre za specifično dejanje, ki se je zgodilo v določenem trenutku, ki bi ga bilo mogoče opisati - tudi če je izmišljeno, kot v mnogih epskih spisih - ko se je to zgodilo. Vera v Jezusovo vstajenje navsezadnje ne pomeni poročanja o novicah, ampak je le dejanje vere. In kot vsako dejanje vere vključuje svobodno odločitev, ki jo je treba razumeti in predvsem živeti. Nikoli prej nismo imeli priložnosti, da bi praznovanje velike noči doživeli kot praznovanje dejanja vere v vstajenje; ne samo in ne toliko v Kristusovem vstajenju, ki se je zgodilo na začetku naše krščanske dobe, ampak tudi in predvsem v tistem vstajenju, ki smo ga vsi poklicani doživeti v tem specifičnem zgodovinskem času. Seveda je še vedno veliko znakov poraza, bolečine in smrti, ki obdaja naše vsakdanje življenje: a če imamo pogum, da naredimo dejanje vere v vstajenje, si ne moremo kaj, da ne bi jasno videli znamenja ponovnega rojstva, ponovnega zagona, okrevanja, svetlobe. Seveda ne gre za očitno, jasno, senzacionalno, veličastno vstajenje, tako kot ni bilo Kristusovo vstajenje; ne gre za vstajenje pred vsemi očmi, tako kot niso vsi mogli biti priča Jezusovi vrnitvi v življenje; to ni vstajenje, za katerega bi lahko rekli »smo razumeli, da vstajamo«, kajti znamenj, da »nismo razumeli vsega« in da »ni vsak razumel«, je še preveč. Kajti da bi razumeli, da spet vstajamo, moramo razumeti, da smo trpeli in da smo bili zdrobljeni: vendar tega nismo razumeli vsi. Da bi razumeli, da ponovno vstajamo, moramo razumeti, da nas nihče ne more rešiti brez dejanja vere v življenju oziroma brez našega prostovoljnega, koherentnega, svobodnega pristopa: vendar tega nismo razumeli vsi. Da bi razumeli, da vstajamo, moramo razumeti, da ni ponovnega rojstva brez žrtev, ni življenja, ustvarjenega brez bolečega rojstva, ni cvetenja, ki se ne bi soočil z zimo, ni prihodnosti, ki ne pozna spomina na preteklost. da bi bili boljši od tega, kar smo bili prej: vendar vsi tega nismo razumeli, ali pa tega nismo popolnoma razumeli. Da bi se to zgodilo in da bi bila letošnja velika noč pravi preporod, se moramo res prepustiti roki izkušnje prvih Jezusovih učencev, ki so dojeli, da je vstal šele, ko so osebno izkusili ko so slišali svoje ime, ko so videli Gospoda, kako jim je lomil kruh kot pri zadnji večerji, ko so videli svoje prazne mreže, napolnjene z ribami, kot tisto jutro, na obali Galilejskega jezera. Vstalega odkrijemo in razumemo, če imamo izkušnjo razpela; in križ razumemo, če to postane osebna izkušnja, če se nas je ta zgodovinski dogodek osebno dotaknil ali če smo – če smo imeli to srečo, da se nas osebno ni dotaknil – izkusili tako, da smo se iz prve roke dotaknili bolečin naših bratov v Ukrajini ali pa Bližnjem Vzhodu, tiste, ki so nam blizu ali pa daleč, našo družbo in človeštvo kot celoto, ki jih je nekaj premočno prizadelo, kar pa naj bo še tako nasilno in uničujoče, tudi to veliko zlo nima zadnje besede. In Kristusovo vstajenje je dokaz in obljuba tega. Toda v tej zgodbi, da bi razumeli, moramo imeti potrpljenje in vztrajnost, da ostanemo notri. Tudi če nas to kaj stane. Konec koncev, ste že kdaj videli veliko dragocenost, dragocen dragulj morda, ki ne stane veliko? In doslej tudi jaz osebno nisem našel nič bolj vrednega kot življenje, ki premaga smrt. Objava Nedeljska misel: Niso še razumeli objavljena na Vipavska.eu .
sobota, 30. marec
Janez Šušteršič: Če bi jih danes imel dvajset, bi bil verjetno pri Osmem marcu
Velika noč je eden od dveh praznikov, ob katerih se družine zberejo za isto mizo. Nekatere v ljubezni, razumevanju in veri, druge bolj zato, ker se spodobi, in po načelu, da se vsaj na praznik pa res ne bomo kregali. A tudi v tistih, ki so čisto v redu, otroci ne odrastejo zares, dokler se ne uprejo ta starim, njihovim pravilom in dojemanju sveta. Hkrati pa človek, ki se na neki točki življenja ne zave, da je tudi sam postal ta star, ostane smešna karikatura večnega mladinca. Enako velja za družbo: brez konflikta med generacijami ni napredka – in brez tega, da napredek, ki ga prinesejo mladi, ta stari vidimo kot konec sveta, ki ga poznamo, tudi ne.
Robert Golob praznoval v družbi mame (FOTO)
Čeprav je skrivnosten in o družini ne govori velikokrat v javnosti, je tokrat naredil izjemo in objavil skupno fotografijo.
Ustvarjalnice in razstava velikonočnih izdelkov
Na veliki četrtek so v Kulturnem društvu Četrtkova brenčanja v Mirni Peči prvič pripravili Festival mirnopeških pirhov. Zadnje četrtkovo marčevsko popoldne so Brenčači preživeli v družbi otrok in njihovih staršev v skupnem ustvarjanju velikonočnih dekoracij. preberite več »
Z letošnjo vodilno mislijo »Vir vesela in povezanosti« zaključujemo letošnjo preventivno akcijo 40 dni brez alkohola, s katero smo spodbujali k iskanju talentov in darov, ki nas povezujejo med seboj in so dobra izbira namesto alkohola. »Živimo v družbi, ki misli, da mora biti ves čas vshičena, obdana s srečo, da moraš ves čas delati tisto, ki … The post Odgovorno in zmerno preko celega leta appeared first on domžalec.si .