Iskanje: Hessejev*
torek, 7. marec 2017
V Nemčiji 19-letnik umoril dečka in se z zločinom hvalil na spletu
Nemška policija išče 19-letnika Marcela Hesseja, ki je osumljen umora devetletnega fanta v kraju Herne na zahodu Nemčije. Osumljeni se je z grozovitim dejanjem hvalil na težje dostopnem delu spleta, t.i. darknetu, poroča nemška tiskovna agencija dpa.Upora
torek, 25. oktober 2016
Izjemen dosežek priljubljene slovenske skupine
Eno izmed največjih imen slovenske glasbe predstavlja nov izjemen dosežek. Leta 1995 so se združili štirje prijatelji in svoji skupini nadeli ime po knjigi Hermanna Hesseja, ker je preprosto zvenelo dobro. Danes je rahlo preoblikovana Siddharta eno izmed
četrtek, 19. november 2015
Festival Stadt Land Buch: O spremenljivih vlogah literata
Berlin, 19. novembra (STA) – Del festivala Stadt Land Buch se je v sredo preselil na slovensko veleposlaništvo, kjer sta pisatelja Andrej E. Skubic in Miha Mazzini z nemško kolegico Silke Scheuermann razpravljala tudi o različnih vlogah pisatelja. Družba ga lahko vidi kot moralnega razsodnika ali zgolj neprilagojenca, odvisno od države in časa.
Skubic in Mazzini sta se na začetku pogovora sama umestila v literarni svet. Če je na Skubica zelo vplivala prevratna škotska literatura 80. let, je Mazzini zastavil najširše: glede na to, da je vse življenje tudi poklicno povezan z računalniki, je literaturo od nekdaj spremljal tudi po spletu, na slovensko književno tradicijo, pravi, ni posebej navezan.
Rad se je zgledoval po Hemingwayu, Carverju, ki sta vedno uporabljala malo pridevnikov. Sam sodi med tiste, ki uporabi enega, pomembnega. “Žal smo v Sloveniji plačani po številu znakov, ne po pomenu,” je povedal Mazzini. Silke Scheuermann, pesnica in pisateljica, nasprotno, zelo rada kopiči pridevnike in okrasja, gre za različne pristope, to je, so se strinjali gostje, svoboda, ki jo omogoča literatura.
Mazzini ima jasno mnenje o pričakovani vlogi pisatelja v posamezni kulturi. V Veliki Britaniji naj bi bil to zelo izobražen intelektualec, ki veliko bere, v Franciji moralni razsodnik, ki med drugim razmišlja o (ne)upravičenosti vojne, v ZDA je v prvi vrsti zabavljač, nekakšen stand-up komik. Če narod še nima izdelanega stereotipa, seže po prvi vlogi, ki se mu zdi primerna.
V Sloveniji, kjer o pisateljih lahko govorimo šele od 19. stoletja, je tako po Mazzinijevem videnju literat vaški norček, ki se ne vede konvencionalno. Proti temu se zdaj bolj ali manj uspešno borimo.
Skubic se je s podano sliko strinjal, dodal je le, da so imeli v času Jugoslavije pisatelji vendarle družbeno težo, saj so pogosto povedali ali zapisali tisto, česar si drugi niso upali. Pisatelji, zbrani okoli Nove revije, so imeli tudi pomembno vlogo pri osamosvojitvi. Toda ti časi so minili. Zdaj je, tako Skubic, pisatelj v Sloveniji razumljen kot parazit, ki živi od subvencij, za katere skrbijo garajoči davkoplačevalci.
Scheuermannova je nemškega pisatelja prepoznala v vseh navedenih vlogah, od najvišje do najnižje. Kar zadeva angažma, je bila najbolj očitna razlika med pisatelji v času razdeljene Nemčije.
Na festivalu Stadt Land Buch ima najpomembnejšo vlogo branje. Scheuermannova, ki je med drugimi prejela nagrade Leonce in Lena, Hermann Hesse in Hölty, je prebrala nekaj odlomkov ter pojasnila, da so ji posebej blizu živali, tudi izumrle, vprašanje večnosti, končnosti in empatije. Mazzini je bral iz romana Nemška loterija, Skubic pa iz romana Koliko si moja, ki je zaradi begunske tematike naletel še na posebej veliko zanimanje.
Veleposlanica Marta Marko Kos je na začetku podala kratko zgodovino slovenske kulture ter poudarila posebnost dvojine, posebej primerne za izražanje ljubezni. Toda, v tem trenutku je ključno in na to je opozoril tudi direktor Javne agencije za knjigo Aleš Novak, Slovenija bo v prihodnjih letih močno okrepila dejavnosti na področju knjige, da doseže zadani cilj – postati osrednja gostja na Frankfurtskem knjižnem sejmu.
Na festivalu Stadt Land Buch je častna gostja, toda to je le en od prvih korakov. Slovenska literatura mora postati širše prepoznavna v nemškem prostoru. Dragu Jančarju, Tomažu Šalamunu, Evaldu Flisarju, Alešu Debeljaku in Borisu Pahorju, ki so na splošno zelo prevajani tudi v druge jezike, ne le nemškega, se bodo v prihodnjih letih pridružila še številna druga, v tujini popolnoma neznana imena.
četrtek, 2. julij 2015
Astrolog, videc in zdravnik
2. julija 1566 je umrl verjetno eden najbolj razvpitih mistikov vseh časov, slavni Nostradamus. Nostradamus, rojen kot Michel de Nostredame, se je rodil 14. decembra 1503 v kraju Saint-Rémy-de-Provence v Provansi. Nostradamus velja za velikega vidca, preroka, vizionarja in zdravilca. V času velike črne kuge, ki je usmrtila skoraj tretjino Evropejcev, je kot zdravilec pozdravil veliko ljudi, ki so bili zapisani smrti. Njegovo preroško delo obsega Centurije, sekstine in razne epistole, namenjene npr. kralju Henriku in sinu cesarju. Poleg tega je napisal kopico almanahov, ki so bili prevedeni tudi v angleški in italijanski jezik. Nostradamus je v svojem delu povzel svoje obsežno znanje o razumevanju astrologije, zgodovine in Svetega pisma (obvladal je vse jezike, v katerih je napisano Sveto pismo: hebrejščino, aramejščino, latinščino in grščino, v kateri je napisana Nova zaveza). Vse skupaj je povzel v kvartinah, ki so bile prvotno najbrž »almanah« vsega tedanjega znanja s področja »astrologije« in preteklega arabskega osvajanja Evrope prek Španije. Potem je bil primoran vse kvartine premešati med seboj, da niso dale smisla in da se ni dalo potrditi povezanosti s tedanjimi osebami, saj bi ga lahko cerkvena inkvizicija sežgala na grmadi. Zavedel se je tudi nevarnosti ezoteričnih spisov, ki jih je imel v lasti, in velikanske moči ter možnosti zlorabe, če bi ti spisi prišli v napačne roke. Zato jih je sežgal.
Dogodki: 1839 – 53 afriških sužnjev zasede ladjo Amistad 1947 – pri Roswellu (Nova Mehika, ZDA) strmoglavi domnevni neznani leteči predmet, po uradni razlagi meteorološki balon 1991 – v Gornji Radgoni se spopadejo enote JLA in slovenske Teritorialne obrambe
Rojstva: 1877 – Hermann Hesse, nemški pisatelj, nobelovec 1946 1942 – Mojca Drčar Murko, slovenska novinarka, političarka 1974 – Matthew Reilly, avstralski pisatelj
Smrti: 1937 – Amelia Mary Earhart, ameriška letalka 1961 – Ernest Hemingway, ameriški pisatelj, nobelovec 1954 1977 – Vladimir Vladimirovič Nabokov, ruski pisatelj, lepidopterist, šahist
četrtek, 25. junij 2015
Ko vrt zadiši po čudovitih vrtnicah
"Vonj vrtnice te popelje v sladki urok," je nekoč premišljeval Hermann Hesse v pesmi o vonju kraljice rož. Odkrijte tudi vi to posebno fascinacijo.
sobota, 12. julij 2014
Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu
Ljubljana, 12. julija (STA) – Pri Cankarjevi založbi so izdali knjigo esejev Uroša Zupana Sto romanov in nekaj komadov, pri Mladinski knjigi pa roman Elizabeth Gilbert Pečat stvarjenja. Založba Modrijan je izdala avtobiografijo svetovno znane plesalke Isadore Duncan z naslovom Moje življenje, založba Sanje pa otroško slikanico Guida van Genechtena Veliko tekmovanje v kakcih.
STO ROMANOV IN NEKAJ KOMADOV – NABOR ESEJISTIČNIH RAZMIŠLJANJ UROŠA ZUPANA
Sto romanov in nekaj komadov je esejistična knjiga, ki se približuje prozi. Ponuja hvalnico branju in poslušanju, hkrati pa tudi potovanje od otroštva proti zreli dobi, ki ga odlikuje natančen opis postaj, na katerih se ustavlja pripovedovalec. Knjigo uvede esej o kultni zbirki Sto romanov, sledi razmišljanje o otroški klasiki Piki Jakob, med eseji pa so med drugim še
prispevek o satirični klasiki Peto nadstropje trinadstropne hiše ter esej o Milanu Kleču in Hermannu Hesseju. V drugem delu sledijo komadi, v katerih avtor predstavi znane, včasih bolj skrivnostne, a v večini primerov prav tako klasične teme. Knjiga je preplet dveh svetov – sveta književnosti in glasbe – obenem pa tudi zgodba o ljubezni in vzvišenih trenutkih, ki naj bi jih pisanje obvarovalo pred časom in pozabo, nenazadnje pa tudi zgodba o klasiki oziroma o njenem zagovoru.
Uroš Zupan (1963) je pesnik, esejist in prevajalec. Je avtor devetih knjig poezije in sedmih esejističnih knjig. Za svoje delo je prejel več nagrad, med drugim zlato ptico, nagrado Prešernovega sklada ter Jenkovo nagrado in Župančičevo nagrado.
PEČAT STVARJENJA – ROMAN AVTORICE KULTNE KNJIGE JEJ, MOLI, LJUBI
Pečat stvarjenja je zadnji roman ameriške pisateljice Elizabeth Gilbert (1969), ki je svetovno slavo dosegla s knjigo spominov Jej, moli, ljubi, po kateri je nastal tudi film z Julio Roberts v glavni vlogi. Nadaljevanje spominov je popisala v knjigi Za vedno. Njen zadnji, pričujoči roman, ki ga je v slovenščino prevedla Vesna Velkovrh Bukilica, je po mnenju kritikov in bralcev njeno najboljše delo doslej. V osredju je zgodba o Almi Whittaker, o hrepenenju po prijateljstvu, znanju in ljubezenski izpolnitvi ter o botaničnem raziskovanju v 19. stoletju. Protagonistka se rodi sredi hladne filadelfijske zime leta 1800 v premožni ameriški družini. Njen oče, ki je obogatel z uvozom in izvozom eksotičnih rastlin, ji poleg brezskrbnega otroštva podari še svojo ljubezen do rastlin, njena stroga mati pa je prepričana, da je temelj odličnosti dobra splošna izobrazba. Ena največjih Alminih ljubezni postanejo mahovi, ki jo iz domačega posestva zvabijo na oddaljeni Tahiti.
MOJE ŽIVLJENJE – AVTOBIOGRAFIJA PIONIRKE SODOBNEGA PLESA
Avtobiografija Isadore Duncan (1877-1927) ponuja zgodbo o strastni, vizionarski, brezkompromisni, razvpiti, a tudi osamljeni plesalki, ki je živela v središču družbene smetane. Duncanova, ki velja za eno od ključnih pionirk sodobnega plesa, je zmagovalka in tragična junakinja obenem. V njeno zgodbo vstopajo veliki sodobniki, kot so Auguste Rodin, Gabriele D’Annunzio, Eleonora Duse, Konstantin Stanislavski, Gordon Craig. Skupaj z njimi predstavlja podobo sveta ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja na relaciji Amerika-Evropa-Sovjetska zveza. Duncanova je svet doživela v širokem razponu, od socialnega dna do vrhovne družbene elite, rdeča nit njenega življenja pa je bil ples.
Avtobiografije se je lotila malo pred tragično smrtjo, ko ji je šal, ki se ji je med vožnjo zapletel v kolo športnega kabrioleta, zlomil vrat. O plesalki je bil leta 1968 posnet tudi film, v katerem je Duncanovo igrala Vanessa Redgrave, šoferja usodnega avtomobila pa Lado Leskovar. Svetovna zvezda, znana tudi po burnih privatnih in družbenih odzivih ter številnih ljubezenskih aferah, je ponudbo za pisanje sprejela povsem obubožana. Po željah založnika naj bi avtobiografsko pripoved gradila predvsem na svojem intimnem življenju, skupaj s škandali vred. V svoji izpovedi brez predsodkov opisuje tako svoje najlepše kot tudi najtežje trenutke. Svojo zgodbo konča tik pred daljšim bivanjem v Sovjetski zvezi, kjer je doživela svojo zadnjo veliko in odmevno, a tudi nesrečno ljubezensko zvezo s pesnikom Sergejem Jeseninom. Knjiga je v slovenskem prevodu Katarine Mahnič izšla šele 87 let po prvi izdaji leta 1927.
VELIKO TEKMOVANJE V KAKCIH – SLIKANICA ZA NAJMLAJŠE IN ŠALJIVCE PO DUŠI
Slikanica priljubljenega flamskega avtorja in ilustratorja slikanic Guida van Genechtena, ki jo je poslovenila Stana Anželj, vsebuje pripoved o levjem kralju Kakaju, ki vsako leto s svojim pomočnikom, ministrom za velike in male potrebe, priredi veliko tekmovanje v kakcih. Tokrat na tekmovanju šteje domiselna predstavitev iztrebljenih umetnin. Najlepši hlačni pridelek se zapiše v spominsko ploščo velikih tekmovanj v kakcih.
Slikanice Guida van Genechtena (1957) so priljubljene tudi med slovenskimi malčki, saj so prevedene že Velika knjiga o kahlici, Velika knjiga o objemih, Slončki plešejo, Mame s svojimi mladički, Očki s svojimi mladički, Čisto prvi poljubček in Lahko pokukam v tvojo pleničko?
petek, 30. maj 2014
Bonn, 30. maja (STA) – V Hiši Augusta Mackeja v Bonnu so na ogled postavili razstavo akvarelov, risb, ilustriranih pesmi in pisem nemškega pisatelja Hermanna Hesseja (1877-1962). Pod naslovom Hermann Hesse – s peresom in barvo bo po pisanju nemške tiskovne agencije dpa do 14. septembra razstavljenih 150 del iz zapuščine Hessejevega sina Heinerja.
Hermann Hesse se je rodil v Calwu na Würtemberškem. Leta 1892 je opustil študij teologije in v osebni krizi skušal napraviti samomor. Od leta 1899 je delal kot knjigarnar in antikvar v Baslu. Po letu 1904 se je ukvarjal samo še s pisateljevanjem. Mnogo je potoval, med drugim leta 1911 v Indijo.
Slikanju se je Hesse intenzivno posvetil med letoma 1916 in 1937 v času največje življenjske krize. “Slikanje je edino, kar mi prinaša čisto radost,” je umetnikove besede povzela Regina Bucher, direktorica Muzeja Hermana Hesseja v Montagnoli v Švici, v sodelovanju s katerim so pripravili razstavo. Ta je bila v Švici že na ogled od februarja do začetka maja.
Kot je še povedala Bucherjeva, je Hesseju njegov psihoterapevt leta 1916 svetoval, naj slika svoje sanje. Kar se je začelo kot neroden avtoportret, se je pozneje razvilo v krajinarstvo. Leta 1919 se je Hesse ločil od svoje družine in šel v Tessin. Tedaj so njegove slike po besedah Bucherjeve pridobile novo kakovost.
Iz številnih Hessejevih del je razvidno hrepenenje po harmoniji in sreči, iz marsikaterega pa vejeta tudi osamljenost in žalost, piše dpa.
Njegova proza, ki je marsikdaj močno avtobiografska, odeva osebne krize ter razkol med umom in nagoni ter čustvenim doživljanjem in etiko. V poznejšem obdobju je raziskoval odnos med vzhodnjaško in evropsko filozofijo in psihoanalizo ter iskal izhod iz odtujenosti od vojn, rasizma in nacionalizma utrujenega zahodnega človeka.
Hermann Hesse v Bonnu predstavljen kot slikar
V Hiši Augusta Mackeja v Bonnu so na ogled postavili razstavo akvarelov, risb, ilustriranih pesmi in pisem nemškega pisatelja Hermanna Hesseja (1877-1962).
torek, 4. februar 2014
Avstrijci so nam nesebično priskočili na pomoč tudi s 130 gasilci
Na prošnjo za pomoč Uprave RS za zaščito in reševanje v obliki zmogljivih generatorjev električnega toka se je do danes zvečer, do 20. ure, odzvalo osem držav. Slovenija je najprej sprejela pomoč Nemčije, ki je ponudila 3 generatorje, Avstrije, ki jih je ponudila 27 in Češke, ki je ponudila enega. Štirje generatorji, eden iz Češke in trije iz Nemčije, so prispeli v Slovenijo prvi in so že nameščeni v Postojni. 27 generatorjev iz Avstrije, ki jih spremlja 130 avstrijskih prostovoljnih gasilcev, je prispelo včeraj popoldan in so jih razporedili na najbolj prizadeta območja v državi. To so generatorji, zmogljivi 100 KW in več, tja do 500 KW, in bodo priklopljeni na transformatorske postaje.
Poleg tega bo danes prispelo iz Nemčije, iz dežel Bavarske in Hesse, dodatnih 14 generatorjev. Slovenija je včeraj sprejela še pomoč Poljske, ponudili so 3 generatorje in Romunije, ki je ponudila dva; ti prispejo v naslednjih dneh.
Pomoč manjših generatorjev je takoj po zaprosilu ponudila Hrvaška, Italija in Madžarska pa sta sporočili, da je zaradi težkih vremenskih razmer in potreb doma, generatorjev ne moreta zagotoviti.
V Centru za zaščito in reševanje v Logatcu je baza za sprejem in nastanitev avstrijskih gasilskih ekip, ki so prispele včeraj popoldan in bodo skrbele za namestitev in delovanje naprav.
sobota, 18. januar 2014
Palme ližejo sneg z večtisočakov
Začetek svetovnega turizma je bil prav tam, če naj verjamemo enemu izmed piscev, ki je navdušen nad kraji ob jezerih Maggiore, Lugano in Como, ki so posejana eno za drugim ob mejni črti Švice in Italije, Erichu Marii Remarqueu. Slavnih, ki so živeli ali le počitnikovali v Locarnu, Asconi, na Monte Veriti (gori resnice, kar je dobesedni prevod imena), v Roncu, Brissagu in drugih krajih, ne zmanjka, ko jih začneš naštevati (psihoterapevt Carl Gustav Jung, slikar Paul Klee, pisec Hermann Hesse, antropolog in filozof Rudolf Steiner, pisatelja Ernest Hemingway in George Bernard Shaw ter igralca Clark Gable in Charlie Chaplin so le začetek seznama)...
ponedeljek, 17. junij 2013
Siddharta deset let po stadionu razprodala dva večera v CD
Ljubljana, 17. junija (STA) – Siddharta bo danes in jutri v Cankarjevem domu (CD) s simfoniki RTV Slovenija z dvema akustičnima koncertoma obeležila deseto obletnico koncerta na bežigrajskem stadionu. Ob koncerta sta razprodana, član zasedbe Jani Hace pa je za STA dejal, da gredo na koncerta uživat: “Upam, da bomo oba večera doživeli po dve uri nekakšne glasbene katarze.”
“Upam, da nas bo sodelovanje s simfoniki ponovno malo razsvetlilo. Potem pa bomo šli naprej spet po svoje. To so redke priložnosti, ko tvoja glasba dobi nekoliko drugačna krila,” je pojasnil.
Prizorišče v Cankarjevem domu je bilo izbrano predvsem s strani simfonikov, ker tam, poleg v Slovenski filharmoniji, najbolje delujejo. “Cankarjev dom je bil za ta tip koncerta najboljša izbira. Tudi mi bomo nastopili akustično, tako da se naša glasnost zmanjšuje,” je dodal Hace.
“Tudi simfonična zgodba v akustični različici v marsikaterem komadu deluje še bolje, ker ni tekmovanja v jakosti. Zdaj smo v prvi plan pravzaprav postavili simfonike, dejansko bo to zvok orkestra, obarvan z nami. Zdaj bo lahko orkester zaživel v vsej razkošnosti,” je pojasnil.
Siddharta bo na razprodanih koncertih izvedla nekaj pesmi, ki so jih izvedli že pred desetimi leti, nekaj aranžmajev pa je novejših, med njimi tudi nova pesem z naslovom Novi svet (Keaziree).
Koncert 13. septembra 2003, ki ga je spremljalo 30.000 oboževalcev, je obveljal za enega največjih in najbolj pričakovanih glasbenih dogodkov leta, so spomnili pri Siddharti.
Trajal je dobri dve uri, na njem pa je skupina skupaj s simfoniki odigrala 16 skladb. Kot predskupina se je predstavila hip hop zasedba Plan B. Gosta sta bila še DJ Umek in Simon Stojko Falk.
Siddharta je prvič sodelovala s simfoniki leta 2002, ob 30. obletnici Vala 202, ko so v ljubljanskih Križankah odigrali dve skladbi. Tokrat bodo Siddharta in simfoniki moči združili pod taktirko Simona Krečiča.
Skupina je nastala leta 1995. Ime so si člani nadeli po romanu nemškega pisatelja Hermanna Hesseja. Leta 1999 so posneli prvenec Id, ki so ga prodali v več kot 13.000 izvodih.
Njihov drugi album Nord iz leta 2001 pa je ob izidu podrl vse slovenske prodajne rekorde. V manj kot dveh mesecih so prodali več kot 7000 izvodov.
Sledili so še albumi RH- (2005), Petrolea (2006) ter Saga (2009). Med drugimi so izdali tudi albume z glasbo v živo Izštekani (2007), Maraton (2007) ter VI & Stadion Stožice (2011). Skupina slovi tudi po prepoznavni vizualni podobi, tako albumov kot videospotov.
Za svoje delo je Siddharta prejela številne nagrade. Med drugimi več viktorjev za glasbenega izvajalca leta, platinaste plošče za albume Id, Nord in Petrolea ter diamantno ploščo za album Rh-.
ponedeljek, 29. april 2013
Akvareli Hermanna Hesseja v italijanskem mestecu Bellagio
V italijanskem mestecu Bellagio pri jezeru Como bodo 30. aprila odprli razstavo akvarelov nemško-švicarskega literata in nobelovca Hermanna Hesseja.
ponedeljek, 28. januar 2013
Thierry Hesse: Družina je laboratorij, v katerem se razodeva svet
Tako meni francoski pisatelj Thierry Hesse, ki je pred kratkim obiskal Ljubljano, z njim pa se je pogovarjala Mimi Podkrižnik. Hesse, po ...
torek, 13. november 2012
Na policah Konzorcija v sklopu Frankfurta po Frankfurtu od danes 8000 tujih knjižnih naslovov
Ljubljana, 12. novembra (STA) – V knjigarni Konzorcij so dopoldne odprli 26. prodajno razstavo tujih knjig Frankfurt po Frankfurtu. Kot je ob odprtju razstave poudarila direktorica Mladinske knjige Trgovine Iva Premerl, razstavo odpirajo v času, ki nakupu knjig ni naklonjen, a ostajajo optimistični. Letošnja prodajna razstava tujih knjig ponuja 8000 naslovov.
Kot je poudarila Premerlova, je finančna kriza številnim institucijam zmanjšala sredstva za nakup knjig, poleg tega je knjige danes mogoče kupiti preko internetne prodaje. Pomen prodajne razstave tujih knjig je zato danes predvsem v tem, da knjigarji iz knjigarne Konzorcij opravijo izbor in izmed 400.000 knjižnih naslovov na frankfurtskem knjižnem sejmu izberejo 8000 naslovov, za katere menijo, da bodo naleteli na zanimanje in odziv.
Prednost prodajne razstave tujih knjiga Frankfurt po Frankfurtu pred internetno prodajo pa je tudi v tem, da si je v knjigarni knjige mogoče ogledati, jih prelistati. V mreži knjigarn Mladinske knjige sicer tuje knjige predstavljajo 14 odstotkov od prodanih knjig, v Konzorciju pa kar 34 odstotkov, pri čemer jih polovico prodajo na Frankfurtu po Frankfurtu.
Dežela v gosteh je letos Francija, ki je knjigo, kot je poudaril francoski veleposlanik v Ljubljani Pierre-Francois Mourier, vselej postavljala v središče kulturne politike. Francija ima namreč zelo tesen, celo čustven odnos do knjige, je poudaril. Zbrane je pozval, naj ta dogodek v njih vzbudi strast do branja in zanimanje za tujo književnost.
Izbrane knjige pokrivajo področja naravoslovja, družboslovja, humanistike in umetnosti, dopolnjuje pa jih pregled v zadnjem letu nagrajenih leposlovnih del. Poleg tega so predstavljena tudi dela slovenskih avtorjev, ki so bila prevedena v tuje jezike in tista, ki so bila že izvorno napisana v tujem jeziku.
Pri pripravi razstave francoskih knjig so v Konzorciju sodelovali s Francoskim inštitutom Charles Nodier, ki bo v Ljubljani gostil pisatelja Thierryja Hesseja. Predstavljajo pa tudi knjige, ki so v Sloveniji izšle s pomočjo programa Valentin Vodnik. Slednjega vodi Francoski inštitut Charles Nodier in omogoča izdajo francoskih sodobnih del tudi v slovenskem jeziku.
V Konzorciju so pripravili še poseben, poglobljen pogled v izjemno širok knjižni opus našega v tujini najbolj uveljavljenega avtorja Slavoja Žižka. Prodajna razstava tujih knjig bo vrata zaprla 17. novembra.
sreda, 7. november 2012
Metka Zver za STA: Frankfurt po Frankfurtu ostaja referenčno mesto za tuje knjige
Ljubljana, 7. novembra (STA) – V knjigarni Konzorcij bo od 12. do 17. novembra potekala že 26. prodajna razstava najboljših tujih knjig Frankfurt po Frankfurtu. Kot je v pogovoru za STA povedala soorganizatorka razstave Metka Zver, ostaja kljub porastu spletne prodaje knjig tudi na Slovenskem Frankfurt po Frankfurtu referenčno mesto, kamor si pridejo ljudje knjigo pogledat.
Lanska prodajna razstava najboljših novih tujih knjig Frankfurt po Frankfurtu je ponudila 10.000 naslovov, medtem ko jih bo letošnja le 8000. Zakaj ste se odločili za zmanjšanje števila razstavljenih knjig?
Razlog je predvsem ta, da se prilagamo prostoru knjigarne Konzorcij, kamor smo iz Cankarjevega doma razstavo Frankfurt po Frankfurtu preselili pred dvema letoma. Konzorcij je prostor, ki je resnično posvečen knjigi. Je pa res, da se tukaj že ves čas soočamo s prostorsko stisko in tudi zato smo se odločili, da bomo letos raje naredili boj usmerjen izbor in še toliko bolj pazljivo izbrali naslove, za katere menimo, da so res udarni. S tem, ko jih bo nekoliko manj, bomo knjigam tudi pustili več prostora, da bodo zadihale.
Kako izberete knjige za razstavo?
Pri tem imajo ključno vlogo naši selektorji. To so izkušeni knjigarji knjigarne Konzorcij, za katere lahko brez zadrege rečem, da sodijo med najboljše na svetu. Ti se pri svojem delu dnevno srečujejo s tujimi založniki in ves čas spremljajo knjižne novosti po vsem svetu, predvsem pa so v tesnem stiku s kupci in poznajo njihove potrebe. Vedo, kaj so njihovi kupci kupili pred letom, dvema ali pred petimi leti in se tudi znajo razveseliti, ko pride kakšna knjiga, za katero vedo, da bo navdušila posameznega kupca. Ob obisku knjižnega sejma v Frankfurtu pravzaprav samo še preverimo, ali je naš izbor res pravilen in ali nismo česa izpustili.
Ob tem bi poudarila, da gre res za gigantsko opravilo. Na svetu letno izide več milijonov knjig, na frankfurtskem knjižnem sejmu pa jih je predstavljenih okoli 400.000. Izmed teh jih moramo mi izbrati le 8000, za katerimi stojimo, da so res prave in da so res najboljše od tega, kar je trenutno na voljo.
Je v času porasta spletne prodaje knjig prodajna razstava knjig, kot je Frankfurt po Frankfurtu, še smiselna?
Časi so danes za knjigotržce težki po vsem svetu. Vemo, da v ZDA propadajo nekatere velike knjižne verige, pa tudi veliko manjših neodvisnih knjigarn je že moralo zapreti svoja vrata. Pravzaprav se je v tujini, na Zahodu, že precej spremenila tudi podoba mestnih središč, saj je v njih vedno manj knjigarn. Ob tem pa je tudi res, da so manjši trgi malce bolj zaščiteni, saj na njih ne prihaja do širše prodaje elektronskih knjig ali prodaje preko spleta.
Spremembe se zagotovo dogajajo in do njih prihaja tudi pri nas, kjer bo prišlo do tega, da bo prodaje na tovrstnih knjižnih razstavah vedno manj. Se pa nastali situaciji skušamo prilagajati tudi denimo z že omenjenim zmanjšanjem števila naslovov.
Ob tem bi spomnila, da je spletna prodaja tujih knjig sicer tudi na Slovenskem prisotna že dalj časa. Tudi naši kupci se delno preusmerjajo in kupujejo knjige neposredno preko spletnih knjigarn. Kljub temu pa Frankfurt po Frankfurtu ostaja tisto referenčno mesto, kamor si pridejo ljudje knjigo pogledat, kjer jo je mogoče vzeti v roke, preveriti, ali je res to, kar trgovec preko spleta ponuja in ali ustreza kupčevim potrebam in predstavam. Naša glavna naloga je, da smo selektorji oziroma tisti, ki znamo poiskati in izbrati knjige izmed ogromno knjig, ki so na voljo.
Kdo so vaši kupci?
Na prvem mestu so zagotovo strokovne knjižnice z vseh področij znanosti in kulture, pa tudi Narodna in univerzitetna knjižnica ter Univerzitetna knjižnica Maribor. Potem so tu različni inštituti in druge pravne osebe, kjer delujejo ljudje na strokovno zahtevnih področjih. Ker pa našo ponudbo specializiranih strokovnih knjig že vrsto let dopolnjujemo s priročniki za širše množice, prihajajo na razstavo tudi individualni kupci. Ponudbo širimo še z izborom knjig, ki so prejele katero pomembnejših tujih leposlovnih nagrad, pri čemer je poudarek na leposlovnih nagradah z angleškega, nemškega, španskega, italijanskega in francoskega govornega področja.
Ob tem bi dodala, da je na prodajni razstavi Frankfurt po Frankfurtu mogoče videti tudi knjige, ki jih sicer v Konzorciju običajno ni najti na prodajnih policah, ker so bodisi predrage, preobsežne ali preveč specializirane in vemo, da zanje kupca ne bi našli. Na prodajno razstavo pa pridejo tudi kupci z zelo specifičnimi zahtevami.
Na prodajni razstavi v knjigarni Konzorcij predstavljate le tiskane knjige.
Čeprav posamezni založniki že ponujajo tudi možnost nakupa kombinacije knjig v tiskani in elektronski verziji, smo mi, kar se tega tiče, precej previdni. Na slovenski trg ne želimo poslati elektronskih knjig, dokler nismo sposobni zagotoviti, da bo to varno in udobno za našega kupca, tako v smislu finančne transakcije kot tudi zaščite avtorskih pravic.
Dežela v gosteh je letos Francija, med tem ko je bila na frankfurtskem knjižnem sejmu država v gosteh Nova Zelandija. Da ne boste predstavili države, ki jo je gostil frankfurtski knjižni sejem, ste se odločili že lani, ko ste izbrali Hrvaško. Zakaj takšna odločitev?
Ta odločitev izhaja predvsem iz ugotovitve, da se moramo prilagoditi našim kupcem in da moramo ponuditi predvsem knjige iz držav, ki so nam blizu, pa nimajo možnosti prave predstavitve. Takšna je denimo Francija, ki smo jo izbrali letos. Vemo, da veliko Slovencev bere knjige v francoščini in jih ta dežela zanima. Poleg tega nam je ta dežela veliko bližja kot Nova Zelandija. Zato smo se povezali s francoskim veleposlaništvom in Francoskim inštitutom Charles Nodier, kjer so nam z veseljem stopili nasproti pri organizaciji predstavitve.
V središče pa ste letos postavili Slavoja Žižka.
Zadnjih nekaj let smo v središče ponavadi postavljali posamezne založnike, za katere smo presodili, da imajo takšno produkcijo, da je potrebno nanjo posebej opozoriti. Letos pa smo sklenili, da si tovrstno predstavitev zasluži Slavoj Žižek, slovenski mislec z daleč največji številom v tujini izdanih knjig. Njegovo delo sicer spremljamo že vrsto let in vsako leto tudi izpostavimo njegove knjige, ki so izšle v katerem od tujih jezikov. Tokrat pa smo se odločili za širši pregled njegovih knjig in knjig, pri katerih je sodeloval kot soavtor, ki so izšle predvsem v slovenščini in angleščini. Sama menim, da je njegovo delo izjemnega pomena za Slovence in da ga, glede na to, kakšno težo ima v tujini, premalo poznamo.
Vsako leto pa opozorite tudi na knjige slovenskih avtorjev, ki so v preteklem letu izšle v katerem od tujih jezikov.
Tako je. Tu sicer ne gre za prodajno zelo močno zgodbo, je pa ta zgodba pomembna zato, ker lahko obiskovalci razstave na enem mestu enkrat letno pregledajo tudi to produkcijo. Sama menim, da smo lahko ponosni, saj vsako leto izide veliko prevodov tako leposlovnih kot strokovnih del, nekatera tudi pri kateri od pomembnejših tujih založb kot sta Springer ali Phaidon.
V sklopu Frankfurta po Frankfurtu pripravljate le en spremljevalni dogodek, literarni večer. Zakaj je letos tako malo spremljevalnega programa?
Letos bo poudarek na Francoskem literarnem večeru, vedno pa beležimo tudi izjemen obisk na samem odprtju prodajne razstave knjig. Izkušnje so pokazale, da je poudarek na samih knjigah in da je recept z enim samim močnim dogodkom najboljši.
Gost francoskega literarnega večera bo Thierry Hesse, ki ga bomo v Sloveniji gostili v sodelovanju s Francoskim inštitutom Charles Nodier. Hesse bo predstavil svoj zadnji roman “L’inconscience”, beseda pa bo tekla tudi o sodobni francoski literarni produkciji. Ob Hesseju bo gost večera dober poznavalec francoske literature Aleš Berger, pogovor pa bo povezovala publicistka in prevajalka Tanja Lesničar Pučko.
Je že znana dežela v gosteh za prihodnje leto?
O tem se običajno odločamo v začetku leta, ko se srečamo vsi selektorji in soorganizatorji razstave.
Koliko obiskovalcev običajno naštejete na Frankfurtu po Frankfurtu?
Okrog 10.000 v enem tednu.
Se je njihovo število po preselitvi razstave knjig iz Cankarjevega doma v knjigarno Konzorcij zmanjšalo?
Nasprotno. Njihovo število se je še povečalo, saj je bilo v Cankarjevem domu potrebno plačati vstopnino, sedaj pa je vstop prost.
nedelja, 16. september 2012
VDMA: Nemška strojna industrija bo v prihodnje kljub krizi beležila rast
Frankfurt, 16. septembra (STA) – Nemška strojna industrija, ki predstavlja ključni del nemške predelovalne industrije, bo letos in prihodnje leto kljub upočasnjeni aktivnosti največjega gospodarstva v območju evra beležila okoli dvoodstotno rast, so te dni napovedali v nemškem združenju za strojno industrijo VDMA.
“Strojna industrija in industrija gradnje tovarn lahko prihodnje leto računata na nadaljnjo rast,” je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP poudaril prvi mož VDMA Hannes Hesse.
Ekonomisti VDMA ocenjujejo, da bo sektor ob upoštevanju cen letos namesto sprva predvidene ničelne zabeležil dvoodstotno rast. Prav tolikšna naj bi bila rast tudi v prihodnjem letu, je pojasnil Hesse.
Po podatkih VDMA se je obseg strojne industrije sicer v prvem polletju letos okrepil za štiri odstotke. “Letošnje leto smo začeli bolje, kot smo pričakovali. To bo izboljšalo letni rezultat,” pa je povedal glavni ekonomist pri VDMA Ealph Wiechers.
Prihodnje leto bi se lahko obseg sektorja v prvih treh mesecih v letni primerjavi skrčil – tudi zaradi odličnega rezultata med januarjem in marcem letos.
“Glede na splošno domnevo, da se bo svetovno gospodarsko okolje izboljšalo, pa se bo nato strojna industrija vrnila na pozitivno raven,” je napovedal.
ponedeljek, 13. avgust 2012
Po pomoti ikona hipijev
S prireditvami, članki in prispevki v časopisih in revijah so zlasti v Nemčiji prejšnji teden zaznamovali 50. obletnico smrti enega najbolj branih in priljubljenih nemških pisateljev. Hermann Hesse je umrl 9. avgusta 1962, ne da bi bil deležen današnje svetovne slave, sicer pa si je niti ni želel, je med drugim v svojem eseju zapisal Bernhard Zeller, po katerem povzemamo podatke...
četrtek, 9. avgust 2012
Petdeseta obletnica smrti Hermana Hesseja
Pred pol stoletja je na današnji dan umrl nemško-švicarski literat in Nobelov nagrajenec Hermann Hesse.
Bern/Ljubljana, 9. avgusta (STA) – Pred pol stoletja je na današnji dan umrl nemško-švicarski literat in Nobelov nagrajenec Hermann Hesse (1877-1962). Na literarno sceno je vstopil z delom Peter Camenzind leta 1904, med njegovimi najbolj prepoznavnimi romani pa so Siddharta, Stepni volk in Igra steklenih biserov. Pisal je še poezijo, eseje in potopise, za sprostitev je slikal.
Hessejeva literarna zapuščina šteje okoli 40 knjižnih del. Za svojega ga še danes sprejemajo številni bralci po vsemu svetu, saj je med drugim tematiziral upor proti etablirani družbi, hkrati pa ni pozabil na duhovno plat.
Od izida romana Peter Camenzind je v svojih delih povečini upodabljal idilični svet in zdelo se je, da se mu je življenje uredilo, dokler ni začela divjati prva svetovna vojna.
Hesse je vojni od vsega začetka močno nasprotoval, številni so mu ta pacifistični duh zamerili. Nemški mediji so ga označili za izdajalca domovine, knjigarnarji niso hoteli prodajati njegovih knjig, hrbet so mu obrnili tudi številni prijatelji. Prizadeti pisatelj se je nato tudi javno distanciral od rodne dežele in leta 1923 uradno prevzel švicarsko državljanstvo.
Hesseja so kmalu za svojega sprejeli mladi bralci. Še posebej se jim je prikupil s pripovedjo Siddharta (1922), v kateri je s pomočjo vzhodnjaških modrosti popisal svoje videnje o stopnjah, skozi katere mora posameznik, da postane človek z veliko začetnico. Pet let kasneje je izšel kultni roman Stepni volk, ki je zaznamoval številne generacije.
Po mnenju mnogih pa je Hessejevo najboljše delo roman Igra steklenih biserov. V njem je skušal združiti zahodno tradicijo z vzhodnjaško modrostjo.
Za svoj bogat opus je literat leta 1946 prejel Nobelovo nagrado za literaturo. Na uradni spletni strani Nobelove nagrade piše, da so mu jo podelili za njegovo “navdahnjeno pisanje, ki je, hkrati s tem, da je z leti postajalo vse pogumnejše in prodornejše, izražalo klasične človekoljubne ideale, hkrati pa izkazovalo tudi visoko kakovosten slog”.
Pred 50 leti je umrl nemško-švicarski pisatelj Hermann Hesse
Pred pol stoletja je na današnji dan umrl nemško-švicarski pisatelj in Nobelov nagrajenec Hermann Hesse (1877-1962).