Iskanje: Poezija
torek, 26. marec
Na Svetovni dan poezije so se poklonili s svojimi deli tudi slovenski pesniki in pesnice v Šentjakobskem gledališču. Bilo je prijetno vzdušje, tudi ob glasbeni spremljavi v imenitni povezavi programa, ki jo je vodil Marko Skok. Prireditev naju je s hčerko navdušila. Kot mlada, perspektivna pianistka, je očarala tudi občinstvo. Na veliko lepih dogodkov.
V praznični svetlobi te zagledam. Tako lepa si nocoj. (V.R.; moji mami, veliki ljubiteljici poezije)
Ne, ne grem, zabrusil pionirček je sam sebi oni dan v zrcalo, to se bo presneto še zijalo, naj ve, kdo sem, zdaj vsak komandirček. Prej se namreč vse bolj je šušljalo, da bo Bobi, pionirček skratka, se premaknil, ker so tla pregladka, da se ga bo pač drugam poslalo. V drugo šolo, kar po komisarsko, kajpak z vodstva šole potrdilom, privolitvijo, zagotovilom, da se tam imel bo vendar carsko. Temu reče se sicer, prestavi da se prav na hitro pobalina, a na fin način, da bi večina mislila, da bo še večji v slavi. Se prešola ga, ker se učiti tukaj pionirček sploh več noče, ker počenja vse, kar butec hoče, pa ne dá se javno ga nabiti. Sem mandat podelil si sam sebi, pionirček Bobi si razlaga, a kaj tukaj mu lahko pomaga, če na šoli marali ga ne bi. Zdaj ko fuč je, take fant poudarja, misli si, da ni več pionirček, a potreben je en sam papirček, novega da vidi mandatarja. V ogledalu ne, ki vanj se gleda, tam je pioniček nedorasel, ki z napačnimi je krave pasel, nos mu dolg je, lica v strahu bleda. Objava Bert R. Konečnik: Pionirčkov ne (Pozor, to je politična poezija) objavljena na Vipavska.eu .
ponedeljek, 25. marec
Tudi v Pomurju in Porabju obeležili svetovni dan poezije
Poeziji so se poklonili na različne načine Več na Vestnik.si
Rad bi bil baraba, pa ne morem, ne pustijo mi, da avansiram, se popolnoma realiziram, da pokažem drugim, kaj vse zmorem. Saj sem res baraba, a z napako, ne le eno, tisoč jih kazi me, sem v kopalkah viden sredi zime, v meni vidijo največkrat srako. Rad bi bil baraba, ne pustijo mi naprej, češ mafiji premalo dal sem, več se je pričakovalo, to mi zdaj nenehno govorijo. Saj so za barabo me vzgojili, ves čas že na to jim odgovarjam, se pri tem na fotra izgovarjam, pa so vsakič le še bolj vzrojili. Trudim se in res sem talentiran, kaj mi manjka, da bi bil baraba? Pa so rekli mi, da le ogaba biti smem, sem barabin faliran. Da bom boljša, jim dopovedujem, ja, baraba, kar so mi odrekli, so potem do nagega me slekli, rekli, naj še hujše pričakujem. Rad bi bil baraba, saj se trudim, a sfalirani so čisto geni, energije moje se ne ceni, ne dojemam tega, se le čudim. Rad bi bil baraba, naredijo nič, da bi razvil se kdaj v celoti, res barabe so, zares faloti, da me slečenega napodijo. Objava Adalberto Columbino: Rad bi bil baraba (Pozor, to je politična poezija) objavljena na Vipavska.eu .
nedelja, 24. marec
Krožijo, kot vemo, rade ptice in leteči krožniki v vesolju, v majhnem in zatohlem pa okolju krožijo najraje govorice. Ena takih je prišla do mene, ko so čivkali že vsi jo vrabci, drugi širili jo ptičji trapci, krog tako kar nekajkrat se sklene. Govori se, krožijo da ptice, ena pa iz kroga da odhaja, ker vrtenje ji več ne ugaja, ker boji se revica resnice. Ta je ptica iz primorskih krajev, ni selivka, a si zaželela je neskončno, da bi odletela, ker tu vidi le obličja zmajev. Za golobčka gre, ta ptiček kroži, a navidezno zgolj, to vrtenje v glavi je samo, mu kot zvonenje meša jo, da ves čas le še toži. Bi odskočil, odletel v daljavo, preden bom od tu dobil pospešek, sunjen kakor piškav bom orešek, zdaj gre, bratci, res za mojo glavo. Se domislil je, da več denarja bi bilo tam, kjer so komisije, v take bi golob se dal žirije, vidi se že v vlogi komisarja. Na celinski ravni, še svetovni, če bo treba, le da v domovini ne ostane, kroženje ptič hlini govoric na ravni nestrokovni. Kroži hkrati druga še vizija, trdnejša je od vrtenja v glavi, da pod drobnogled ga vzela, pravi, neusmiljena bo komisija. Komisija karseda natančna, zdravstvena, pa etična, moralna, bo krožila, stanja abnormalna preiskala, zraven še finančna. Tak pregled bo sicer stal veliko, za nazaj se bo plačalo grehe, a vsaj nekaj dal nam bo utehe, ker bo konec s patološko kliko. Objava Roberto Vrtoglavec: Kroženje (Pozor, to je politična poezija) objavljena na Vipavska.eu .
sobota, 23. marec
Deska za odskok je žal pretesna in preozka, je tudi prekratka, spolzka je, zato nevarno gladka, situacija je, fantje, resna. To je čivknil, potem glavo vtaknil v pesek bi najraje, a ni tega, toliko je večja s tem zadrega, še kup peska se mu je izmaknil. Čivknil je, ki bil za kapitana je dve leti na prekoceanki, vsaj tako je mislil, a po znamki to le barčica je iz pristana. Za odskok prijavljenih preveč je, ki čim dlje bi radi izskočili, da bi z barko vred ne potonili, gneče je že zdaj za nadpovprečje. Odskočila pravkar je krmarka, najtesnejša čivkova družica, odletela kakor mokra ptica, preden se pogrezne stara barka. Eden le po eden, je zasikal kapitanček, siva ki peresa so ostala zgolj mu od telesa, kljunček v sivo grivo rad bi vtikal. Kje je pesek zdaj, to spraševal je, da vsaj glavo vanj potisnem, skrijem, preden v trupu zadnji čep odvijem, ko šla pamet k vragu je, z njo zdravje. Na odskoku je velika gneča, dva po dva, po pet, po šest jih skoči, ladja ta, Svoboda, preden poči, preden zanjo sreča je nesreča. Objava Peter Škof: Na odskoku (Pozor, to je politična poezija) objavljena na Vipavska.eu .
petek, 22. marec
Na dan, ko bi pesnik Ivan Minatti dopolnil 100 let, smo se mu poklonili s tradicionalnim branjem poezije pri njegovem spomeniku v Slovenskih Konjicah. Obenem smo slovesno razglasili 6. Minattijevo pesem leta: napisal jo je mladi pesnik Urh Iršič iz Zreč. Pred medijsko hišo Novice in Radia Rogla se je v sončnem pomladnem dopoldnevu zbrala […] Prispevek 100 LET IVANA MINATTIJA Poklon pesniku z branjem poezije in razglasitvijo Minattijeve pesmi leta je bil objavljen na Novice.si .
Prešernov sodobnik pripeljal v Kranj predsednika Poljske
Na poti Prešernovih sodobnikov je na svetovni dan poezije poljski predsednik Andrzej Duda odkril kip poljskega pesnika Adama Mickiewicza.
Bi Krilóv jo spisal svoje čase, pa je vedel, da molči naj raje, bi idej mu naprtili kraje, je pomislil basnopisec nase. Basen ni bila za rusko družbo, bi sicer mu kaj se dogodilo, saj napisal bi jo kot svarilo za nevarnost hudo pred okužbo. V neki družbi, rusko ki posnema ne le po naglasu, še po stilu, čez stoletja takemu svarilu se lahko prisluhne, ga povzema. Ptič krilat se ugnezdil je v palači, tja so sivoglavca posadili, mu vojaščakov sprva dodelili štiristo krat tisoč in dve dači. Se počutil je krilatec carja, češ poglejte nisem Ivan Grozni, vse lahko počnem sedaj v pompozni svoji vlogi, vedno poln denarja. Razmetaval je, delil krilatec, kar pobral je tisočem brez truda, situacija bila je huda, da so rekli mu: »Dovolj bo, bratec«. Rekli tisti, ki so namestili v zlato ga palačo, da posnemal Groznega bi, a preveč razvnemal ptiček se je, da se kar zasmili. Je palača polna gnoja, blata, sčasoma postala zanj že ječa, vsepovsod nevarnost le grozeča, v basni rekli bi ji kletka zlata. Skril Krilóv je zadnji del resnice, ki ni basenski več, je realen, zadnji spev golobčkov teatralen, ko odpeljejo ga ven lisice. Objava Pajdašij Galubovič Krilov: Basen o krilatcu in o onih (Pozor, to je politična poezija) objavljena na Vipavska.eu .
Ob stoletnici rojstva pesnika Ivana Minattija, ki mineva danes, je Mladinska knjiga ponatisnila pesniško antologijo Nekoga moraš imeti rad. Istoimenska pesem, v kateri ljubezen opisuje preko narave, je ena njegovih najbolj prepoznavnih. Pesnika iz Slovenskih Konjic se bodo spomnili tudi v domačem kraju z branjem njegove poezije.
četrtek, 21. marec
POSLANICA OB SVETOVNEM DNEVU POEZIJE»Dve dekleti odkrijeta skrivnost življenja v nenadejani vrstici poezije,« pravi Denise Levertov v pesmi Skrivnost in doda: »Jaz, ki ne poznam skrivnosti, sem jo napisala.« Morda porečete, da je preveč od nenadejane vrstice poezije zahtevati »skrivnost življenja«, toda vsaka dobra pesem je skrivnost. Zato nam vzame dih, ko se nam razodene.Pesem je sestavljanka, […]
Današnji 21. marec je svetovni dan poezije. Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) je 21. marec za svetovni dan poezije razglasila leta 1999 na svoji 30. generalni konferenci v Parizu z namenom, da z njim podpre jezikovno raznolikost in poveča slišnost ogroženih jezikov. Preberi članek: Pod okriljem Unesca današnji dan v ospredje postavlja poezijo na portalu Koroške Novice .
21. marca obeležujemo svetovni dan poezije. Ob tej priložnosti počastimo pesnike in njihovo poezijo ter spodbujamo branje in pisanje poezije. Poezija je ena najstarejših umetniških oblik izražanja in ima globok kulturni pomen v številnih kulturah po vsem svetu. Svetovni dan poezije poudarja pomembnost poezije pri spodbujanju kreativnosti, medkulturnega razumevanja, dialoga in miru. V tem tednu … The post Svetovni dan poezije appeared first on domžalec.si .
Piše: C. R., STA Po vsem svetu ob prihodu pomladi 21. marca obeležujejo svetovni dan poezije. Ta je lahko sila raznolika, ne glede na to, kakšna je, pa potrebuje navdih in čas. Moči ene od najbolj cenjenih oblik kulturnega in jezikovnega izražanja ter identitete človeštva ne gre podcenjevati, saj so lahko prav pesmi močna vzpodbuda […] The post Svetovni dan poezije – svet jo potrebuje bolj kot kadarkoli! appeared first on Demokracija .
Tržič – Območna izpostava JSKD Tržič, Mladinsko gledališče Tržič in Knjižnica dr. Toneta Pretnarja Tržič ob svetovnem dnevu poezije, v četrtek, 21. marca, ob 19. uri pripravljajo literarni večer pred 100 leti rojenega tržiškega pesnika Franca...
Na plesišču res je vse mogoče, tam boš našel še največje štore, ki se pomagati jim ne more, vsak tam poletava, kakor hoče. Je bilo tako tudi z mesnato, ki so rekli prav zato ji Mesna, noga zatajila ji je desna, z levo le skakala je robato. Pleše da z volkovi, indijansko, padla hitro je o njej ocena, da celo vsa rdečekožna scena se je sramovala je neznansko. Mesna bi kot cessna poletela, pa bilo premajhno je plesišče, jo zaneslo v kot je, kjer stranišče v temi je, da tam bi obsedela. Tja so dali jo, da bi se skrila, da bila bi plesu manj v sramoto, a težko zakriti je raboto, ki prav Mesna jo je zagrešila. Novega iznašli so plesalca, ta prej letanje je kontroliral, le na kratke roke galopiral, bo namesto Mesne za igralca. O njej glas gre takšen, da s sekreta kakor kakšna sekretarka z metlo bo nadzorovala ples, na svetlo pa ji ni več vstopa, na tla sveta. Toliko trenutno na plesišču se dogaja, kjer jim primanjkuje zdaj že štorov in kar je najhuje, tancajo na lastnem pogorišču. Objava Cessna Luković: S plesišča (Pozor, to je politična poezija) objavljena na Vipavska.eu .
Ko za hip vidimo, razumemo več
Poezija opominja, da obstajata preudarnost in milost, da je pomembno govoriti, a prav tako tudi molčati.
sreda, 20. marec
#intervju Dejan Koban, pesnik: Pri poeziji moraš biti zelo pogumen
Vsak, ki vstopa na sceno slovenske poezije, bo prej ko slej naletel na Dejana Kobana. Pesnik, performer, urednik, organizator pesniških branj, je z vsem, kar počne, pomagal postaviti aktualno slovensko pesniško sceno. S poezijo se je prvič srečal...