Iskanje: Poezija
sreda, 20. marec
Ob svetovnem dnevu poezije je o vlogi poeziji pri nas in po svetu v pisnem pogovoru za STA spregovorila lanskoletna Veronikina nagrajenka, pesnica, prevajalka in literarna teoretičarka Iva Jevtić, ki ji je všeč precizno pisanje. Glede položaja slovenskih pesnic pri nas je med drugim ocenila, da do sprememb na bolje vendarle prihaja, četudi počasi.
Ob svetovnem dnevu poezije je o vlogi poezije pri nas in po svetu v pisnem pogovoru za STA spregovorila lanskoletna Veronikina nagrajenka, pesnica, pisateljica, kritičarka, prevajalka in publicistka Miriam Drev. Kot je med drugim povedala, je poezija že v prabiti slovenskega naroda ter se tudi vprašala, kaj bomo brez lepote poezije kot notranje resnice.
Po vsem svetu ob prihodu pomladi 21. marca obeležujejo svetovni dan poezije. Ta je lahko sila raznolika, ne glede na to, kakšna je, pa potrebuje navdih in čas. Moči ene od najbolj cenjenih oblik kulturnega in jezikovnega izražanja ter identitete človeštva ne gre podcenjevati, saj so lahko prav pesmi močna vzpodbuda za dialog in mir.
Pozdravljene in pozdravljeni, Poezijoljubci! Prijazno vabljeni v petek, 22. in v soboto. 23. marca ob 19.30 na Malo sceno Šentjakobskega gledališča (Vodnikov trg 5/1.nadstropje) k ogledu ugledališčene poezije Oditi v pesem, v režiji Marka Skoka. Obkrožite gozdno jaso, kjer boste prisluhnili Izrekovalcem, ki s pripovedovanjem ohranjajo poezijo, kljub prepovedi tistih, ki so na oblasti … Tokrat so Izrekovalci: Pia Fabijan*, Alen Kermac, Dora Arh*, Miha Zemljič, Zala Simčič in Marko Skok. (*premierno) “Nizanje poezije v gledališko-poetičnem dogodku Oditi […]
Nekaj okrog tičnika premika zdaj kar stalno se, ne zgolj ob petkih, kakor v svojih klavrnih začetkih, le za čim to tam okoli stika? Snoopy ni, simpatičnosti manjka temu, ki nenehno se pojavlja in za ptičji zarod se postavlja, zlepa ne beleži izostanka. Ta je tu zato, da obvaruje pridobitve, gre okrog novica, tisto, na kar pazi, zlata ptica naj bila bi, on pa jo varuje. Redno se pojavlja in še zlasti, ko se kdo od zdravstva ji približa, veterinarjev da se odkriža, da ne pridejo do ptice v pasti. Če ne veste, kdo je tista ptica v pasti, ki čuvaja potrebuje, važno ni, da jo le on varuje, dosegljiva da ni golobica. Past hudičeva je stvar, nevarno in še težje zanj bo, za čuvaja, ki z nezadovoljnimi pogaja se namesto ptiča malomarno. Bevska, se zaganja vsakič, tuli, saj ve, pade ko po golobnjaku, prvi on se znašel bo v vodnjaku, vanj od lastnih bo odvržen Nooly. Objava Nula Jašar: Čuvajček (Pozor, to je politična poezija) objavljena na Vipavska.eu .
torek, 19. marec
Leta 1999 je Unesco razglasil 21. marec za svetovni dan poezije, ki ga redno obeležujemo tudi pri nas. Tako se bo ob tej priložnosti danes in jutri na različnih prizoriščih po Ljubljani zgodil tretji Ljubljanski pesniški maraton. Začel se bo ob...
Že nekaj let zapored v Knjižnici Domžale pripravljamo literarni natečaj Poezija zdravi in na ta način praznujemo svetovni dan poezije, ki ga obeležujemo 21. marca. To je tudi najlepši način, da pozdravimo pomlad. Unesco je leta 1999 21. marec imenoval za svetovni dan poezije z namenom spodbujanja branja, pisanja, objavljanja in uživanja v poeziji po … The post Poezija zdravi 2024 appeared first on domžalec.si .
Praskal se Boštjan je spet po glavi, kot smo vajeni že dolgo časa, praska se tedaj, ko ni več špasa, kot da bi iskal odgovor pravi. Praskal se je, vse ga je srbelo, ko povedali so mu, da šla je sila delovna na tuje raje, ker ga zanjo ni prav nič skrbelo. Spraznjena dodobra bo blagajna, po butalsko, spričo glave prazne, rdeče cifre kažejo porazne se že zdaj, zdaj vsak o njih že lajna. Je Boštjan blagajnik, se popraskal je zato pošteno za ušesi, z roko ne, z golobjimi peresi, zraven brezizrazno v en glas mlaskal. Firma pred stečajem, on debelo le po zraku za njo pogleduje, praska se okrog ušes, na tuje ko so delavci odšli veselo. Praska se in upa, da mu zrasla v glavi bo ideja odrešilna, v glavi, ki je prazna, nestorilna, a zato na njej golida masla. Objava Boštjan Klemenc: Kdo se praska (Pozor, to je politična poezija) objavljena na Vipavska.eu .
ponedeljek, 18. marec
Močna pesem Srečka Kosovela, ki bi danes praznoval 120 let
Danes bi praznoval rojstni dan Srečko Kosovel, pesnik in publicist, najvidnejši predstavnik slovenske moderne poezije.
Po domačem gozdu šel rojak je, nekaj časa ki po njem ni hodil, bil prepričan je, da je zablodil, toliko je našel v njem navlake. Vsepovsod vse skrajno razmetano, zrak ves rezek in prav nič pomladni, zvoki čisto drugi, nenavadni, vse neprepoznavno, zavozlano. Kakšno vzdušje v našem gozdu vlada, spraševal se je, tu je nezdravo, mar ubral je pot sploh gozdno pravo, s koncev vseh po njej le drevje pada. Del požgan je, kraška goličava, drugi sektor čista razvalina, v tretjem parajoča ostalina, odkar tukaj je bila poplava. V vsakem sektorju uničevanje eno samo, gozd povsem izropan, prekomerno gaber v njem zastopan, drugih vrst drevesnih nulto stanje. Tudi ptičje petje enolično, sploh ni petje, je le še vreščanje srak kradljivih, daje ki na znanje, da je njihovo vse nepremično. Vmes potiho solo se oglaša, čivk goloba zdi se iz daljave, slišati glasove je nezdrave, ki uho le stežka jih prenaša. Šel rojak je dalje po goščavi, kjer se sekalo je na veliko, žalostno povsod je videl sliko, znašel slednjič se na goličavi. In potem zagleda pobalina, selfije ki ob drevesu dela, v gaber zapikuje se, počela z njim lahko bi čisto vse deklina. Njemu žvižga se za vse, solira malce tu in tam ob srak vreščanju, mar mu je ob vladajočem stanju, ko gozd dobesedno kolabira. Po domačem gozdu, razvalini, šel rojak je, si oči zatiskal, oh, kako bo ta bedak še piskal tanko na čistini Golobnini. Objava Bobby Selfy: Sprehod po domačem gozdu (Pozor, to je politična poezija) objavljena na Vipavska.eu .
nedelja, 17. marec
Šel je Turčin, hodil mimo jame, ko je bil pomladni mesec marec, dvoril ženskam, dvigal je kozarec, rekel je tovarišicam dame. Šel je Turčin mimo, srepo gledal, se oblizoval in svoj nos vtikal, le za čim je tisti dan tam stikal, bi najbolje nam kar sam povedal. Se danilo je, se dan je kazal, ko primajal se na prizorišče Turčin je, kot da gre v gledališče, ves sladkoben usta si je mazal. Spomnili so ga, v bližini jama da nahaje se, resnica huda v njej zgodila se je, z mnogo truda da prišla na dan je, pa ne sama. Je bilo, ko se je že zdanilo, ko izvedel Turčin je novico, za krivico mar in za pravico mu bilo ni, se mu je zmračilo. Je usekal, družba da napredna ga s kozarci v rokah pričakuje, jama pa naj se nazaj zasuje, ker ta najdba je drugorazredna. Šel je Turčin, stopal mimo jame in prav kmalu se je pripetilo, da je cepnil, ko se je danilo, trden položaj hudič mu vzame. Objava Dani Turk: Šel je turčin (Pozor, to je politična poezija) objavljena na Vipavska.eu .
sobota, 16. marec
Drage pesmoljubke, dragi pesmoljubci, prijazno vabljeni na 27. literarni večer ” ŠENTJAKOBSKO JE POEZIJA.”, ki se bo pripetil v četrtek, 21. marca, na sam svetovni dan poezije, s pričetkom ob 19.00 v prostorih Male scene Šentjakobskega gledališča Ljubljana na Vodnikovem trgu 5, v 1. nadstropju. Praznovali bomo 10. rojstni dan – res je neprecenljivo, da se že desetletje družimo na teh naših […]
Pozdravljeni, bralke, bralci revije Ventilator besed. Sem Stane Ivanov, avtor osmih pravljic, raznih tekstov kot so poezija, voščila v obliki pesmi in drugih tekstov v razne namene. Moja “strast” so rime. Besede ki se rimajo, so priljubljene že med najmlajšimi. “Igre” besed so vedno dobrodošle. Za utrjevanje materinega jezika in slovstva nasploh. Za prvič sem […]
Slišal s ceste sem, mar glas je ljudstva, sem pomislil, saj je zunaj gneča, in vprašanja se vrste pereča, glas pa trka na zdravnikov čustva. Vzel za tarčo si je glas zdravnike, mogel da očem nisem verjeti, kaj šele za hip ga resno vzeti, bevskalo je kot glasovi klike. Kot bi v tarčo sekal, kjer je nula, venomer zadeval, skratka v prazno, tulil, bevskal je ta glas porazno, vik in krik sta se edino čula. S takim glasom vštric zares ne gremo, rekli modri so in obrnili hrbet tem, ki to so dovolili, podivjani glas da gre v areno. Kaj renčanje tukaj sploh počenja, to ni ljudski glas, artikuliran niti malo ni, sfanatiziran povzdiguje se, na noge vzpenja. Da je nula tisto, kar zadene, videti je že na kilometer, v prazno ko renčni in bevska v eter, zganja podivjane pasje scene. Sem pomislil, če se to posname in predvaja, se bo pripetilo, veterinarju bo zazvonilo, naj za tarčo si renčača vzame. Objava Šaša Jegulj: Zablodeli glas (Pozor, to je politična poezija) objavljena na Vipavska.eu .
petek, 15. marec
Dr. Romana Ercegović (v zbirki Svetlobe moje podpisana kot Romana Aniya Ercegović) je ustvarjalka in raziskovalka umetnosti s tankočutno in pronicljivo pesniško govorico. Njena poezija, če se opredelim zgolj na njeni zadnji dve zbirki, Tolmuni nežnosti in Svetlobe moje, je vračanje vase, v svoj notranji svet, ki je čaroben, svetniški, je mistika čudežne […]
Restavrator so ime nadeli malemu natakarju tam z vzhoda, pa v izrazu huda je zabloda, ki so eni pozno jo dojeli. Restavrira fant zelo načrtno, stare slike venomer prenavlja, kič v okvire prejšnjega postavlja, vse to pa počenja resno smrtno. Je restavratér v resnici poba, ki doslej ni vajenca prerasel, človek bo na njem zijala pasel, kaj natakar mali ta vse proba. Restavracijo bi v starem slogu rad obnovil, da na zunaj fina socialistična bila kantina bi in hkrati v temi kakor v rogu. Bi zadelal luknje fant z mašili in jedilnikom povišal cene, finte uporabljal prav cenene, vam postregel z gnilimi jedili. Kadrovske izbire prvovrstne so njegove kakor vsa obnova, zaposluje namreč vedno znova tipe s ceste skrajno dolgoprstne. Ko naj zasijala prenovljena bi starosistemska že kantina, živa se zgodila zgodovina, stvar izkaže se povsem zgrešena. Restavracije nikjer nobene, in restavrater še vedno isti ostarel natakarček, ki čisti mali pajzl svoj smrdeč brez cene. Objava Milka Mučan: Restavratorjeva restavracija (Pozor, to je politična poezija) objavljena na Vipavska.eu .
četrtek, 14. marec
Lenart Čič, saj fanta prepoznate? ni kak komisarček partizanski, ampak je trgovec svetovljanski, cel format evropski v njem imate. Kramar je, ki s kramo se postavlja, pravi ji evro-prvovrstna, znana sicer je kot dolgoprstna, v krizi z njo najlaže se upravlja. Z gazami naš Lenart Čič trguje, jih pošilja tja, kjer kri pretaka se v potokih, fant igra junaka, na veliko z gazo ko posluje. Kot nekoč so Unrrini paketi razveseljevali usta lačna, Lenartova godlja prazna, mlačna, se pred kramarijo vidno sveti. Lenart Čič ve, da se preprodaja ne le gaza, ampak roba naša, ki se zbrana znano kam prenaša, a ne moti to ga, kot navaja. Saj ne reče vam direktno tega, skrije Lenart Čič za leporečje raje se, da packe so še večje, z gazo ko naš kramarček onega. Objava Lenart Čič: Kramar z Gazo (Pozor, to je politična poezija) objavljena na Vipavska.eu .