Iskanje: hribi
četrtek, 28. marec
Na četrto postno nedeljo, 10. marca, so se farani zbrali v podružnični cerkvi sv. Helene v Dragi, župnija Bela Cerkev. Križev pot ob cerkvi je leta 1997 postavil domači župnik Jože Nemanič na darovanem zemljišču. Za postavitev zaščitne ograje ob križevem potu je Alojz Ivanič pripravil načrt za projekt in nagovoril može za pomoč pri izvedbi del. V zimskih dopoldnevih so pripravili material, železne nosilne stebričke ter smrekove drogove za držala ograje. V začetku marca so že namestili zaščitno ograjo. Obnovljena je tudi steza, ki vodi od postaje do postaje, iz doline v hrib do cerkve. Pri pobožnosti križevega pota smo skupaj molili, peli in premišljevali o Jezusovem trpljenju. Devet postaj smo molili v cerkvici, pri deseti smo odšli ven in druge molili na prostem. Potem je župnik Jože Nemanič blagoslovil obnovljeno stezo, ki vodi do vsake postaje iz doline v hrib do cerkve.
sreda, 27. marec
Štirje nasveti za pohodnike začetnike
Pomlad je tu, sneg se je že umaknil z nižjih hribov, počasi pa bo skopnel tudi nekoliko višje. Za vse, ki se spogledujete s pohodništvom, prihaja idealen čas, da začnete pridobivati kondicijo, s katero boste do konca sezone v svojo planinsko knjižico lahko vpisali osvojene vrhove. Preverite, na kaj morate biti na začetku pozorni.
torek, 26. marec
Župan Občine Žužemberk Jože Papež je danes podpisal pogodbo za gradnjo vodovoda v naseljih Brezova Reber, Gornji in Dolnji Ajdovec ter Hrib. Vrednost naložbe, ki jo bo občina financirala sama, je 855.000 evrov brez DDV. Medtem zaključujejo gradnjo vodovoda v Velikem Lipovcu. preberite več »
Da se ne pozabi Danes mineva 140 let, odkar je v Trstu umrl Jovan Vesel - Koseski, pravnik, pesnik in prevajalec (1884). Rodil se je 12. septembra 1798 na premožni kmetiji v Spodnjih Kosezah pri Moravčah. Izobraževal se je v Ljubljani, Celju, na Dunaju in v Gradcu, kjer je tudi dokončal študij prava. Večinoma je deloval v državni finančni službi na Primorskem, in sicer v Trstu, Tolminu in Gorici. S pesništvom se je ukvarjal že v gimnaziji, zlasti ga je navduševal nemški pesnik Schiller. Pozneje je tudi veliko nemških pesmi prevedel v slovenščino. Leta 1818 so natisnili njegov sonet Potažba, ki velja za prvi sonet v slovenski literaturi. Zatem se Koseski dolga leta ni več oglašal. Leta 1844 je Koseski objavil pesem Slovenja, ki je dolgo veljala za prvo tiskano omembo Slovenije. Gre za mogočno odo takratnemu cesarju Ferdinandu ob njegovem prihodu v Ljubljano, opeva pa zgodovino naših krajev od Rimljanov dalje. Vsako kitico je zaključil s stihom: "Hrast se omaje in hrib, zvestoba Slovencev ne gane." V svojih pesmih, prežetih z domoljubjem in zvestobo do Habsburške monarhije, je Koseski ustvarjal v duhu romantike. Primer: "Biti slovenske krvi, bodi Slovencu v ponos!" Zato ne čudi, da so dele njegovih pesmi pogosto navajali slavnostni govorniki med slovenskim narodnim prebujanjem. Koseski je sicer pesnil v menda slabi slovenščini, toda njegove narodnobuditeljske pesmi so pomembne za tedanji čas. Janez Bleiweis in njegov krog sta ga povzdigovala celo nad Prešerna. Kot zanimivost: vnuk J. V. Koseskega, sicer sin hčerke Julije, je bil slavni gornik in planinski pisatelj dr. Julius Kugy (1858-1944). Pogreb Koseskega, 28. marca 1884, ki je krenil od pesnikovega stanovanja na Ul. Ghega 6, je bil prava nacionalna manifestacija tržaških in primorskih Slovencev. Danes njegov grob sameva na tržaškem pokopališču pri Sveti Ani. Tržaški nemški dnevnik Triester Tagblatt je ob smrti Koseskega zapisal, da je bil pokojnik zadnji član slovenskega pesniškega triumvirata, kamor je postavil še Valentina Vodnika in Franceta Prešerna. Prispevek 140.-letnica smrti Jovana Vesela je za Vas napisal/a Renato Podbersič preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD .
ponedeljek, 25. marec
S psom varno v hribe
Ne pozabite poskrbeti, da bo takšen izlet sprostitev tako za kosmatinca kot preostale pohodnike
Zmaga v šovu »Slovenija ima talent« je Domna Kljuna, mladega in skromnega kmeta s Pustega Hriba pri Ortneku, ki je do tedaj prepeval le na koru domače župnije in kakšni zasebni zabavi, izstrelila v slovensko medijsko orbito. Tik pred velikonočnimi prazniki je občinstvo razveselil s prvo skladbo.
nedelja, 24. marec
V hribe nočem hoditi v službo
Gorazd Gorišek je v najnovejši knjigi zbral pohodniške poti v Sloveniji, na Hrvaškem in v Italiji, ki jih druži razgled na morje.
četrtek, 21. marec
Jerneju Tozonu ni preostalo drugega, kot da se na ta način zaščiti
Jernej Tozon se je tokrat zaščitil na svoj način. Po tem, ko Jernej ni mogel skriti navdušenja, se je znašel v težkem položaju, iz katerega je tudi uspešno našel pravo pot. Tokrat pa se je znašel v zelo prijetnem položaju. Jernej se je namreč javil iz vrha hriba, kjer je v osrčju narave opazoval prelep […] Jerneju Tozonu ni preostalo drugega, kot da se na ta način zaščiti was first posted on 21 marca, 2024 at 10:00 dop.
sreda, 20. marec
Gričevnata Slovenija pomeni več predorov, a k sreči niso predolgi
Slovenija velja za gorato deželo, kjer je gradnja cest lahko po svoje zapletena, saj morajo prometnice včasih povezovati in prečkati doline ter se prebiti skozi hribe in gore. Predori so nekaj povsem samoumevnega, brez njih na Slovenskem preprosto ne gre. Več na Svet24.si
torek, 19. marec
Pohod po vijolični preprogi žafranov. Kje je tako lepo? #video
Siolov petkov nasvet za izlet v hribe tokrat že malo prej, saj bo konec tedna dež (v višjih legah sneg), pa še žafrani so na vrhu, kamor vas tokrat vabimo, že v polnem razcvetu. Čeprav je v zadnjih letih Mrzli vrh postal v tem času zelo priljubljen, pa mnogi v teh dneh, ko se na družabnih omrežjih že pojavljajo fotografije z njega, sprašujejo, kje je to. Odgovor je: nad Žirmi v Cerkljanskem hribovju. Besed iz naslova pa nikar ne vzemite dobesedno, saj se po cvetju ne hodi, le po že uhojenih poteh in kolovozih.
sreda, 13. marec
Vrh z dvema radarjema
Krakaberg (2070 m n. m.), Kl. in Gr. Speikkogel (2116 m n. m. in 2140 m n. m.) – Zima je v hribih pokazala obraz v času, ko se bliža pomlad. Danes bomo obiskali Labotniške Alpe oz. pogorje Koralpe v Avstriji, ki mu po slovensko rečemo Golica. Ena...
Dušan Škodič je eden najbolj znanih slovenskih planinskih piscev, tudi član uredniškega odbora Planinskega vestnika, v katerem redno objavlja članke o zgodovini planinstva in alpinizma. Že od otroških dni rad hodi v hribe. Opravil je tečaje za vodnika, gorskega stražarja, markacista in inštruktorja planinske vzgoje, nekaj let je bil tudi alpinist.
»Dolgost življenja našega je kratka,« je zapisal France Prešeren. Te besede še kako veljajo za pesnika Srečka Kosovela, ki se je pred 120 leti rodil v Sežani in pozneje komaj 22-leten umrl v Tomaju. Naselji na začetku in koncu njegove življenjske poti že vrsto let povezuje Kosovelova pot. Tudi če vam njegove pesmi niso najbolj pri srcu, vas bo odlično označena pohodniška pot skoraj zanesljivo navdušila.
Srečko Kosovel se je rodil 18. marca 1904 v stari šoli ob Bazoviški cesti v Sežani, kjer sta zdaj sedež Ljudske univerze in njegova spominska soba. Od tam krenemo čez glavno cesto do župnijske cerkve sv. Martina z ločenim zvonikom. Planinski kažipot na prometnem znaku nas usmeri skozi ozko uličico na Sejmiško pot, s katere za ovinkom zavijemo navkreber v hrib Tabor (484 m). Gozdna učna pot se požene proti njegovemu vrhu, Kosovelova pot pa gre naokrog. Pri daljnovodu se svet odpre. S pogledom objamemo vasi, raztresene po Krasu, in razpotegnjeni Nanos, ki ga deloma zakriva meglena zave...
Mariborski škof dr. Maksimiljan Držečnik (1903–1978) je po tem, ko je bilo v letu 1957 omogočeno ponovno opravljanje bogoslužja v Marijini cerkvi na Ptujski Gori, priporočal vernikom mariborske škofije pogosta romanja. Verniki dekanije Ljutomer romajo zadnjo nedeljo v avgustu že vse od leta 1960. Vse bolj pa postajajo zanimiva romanja ob postnih nedeljah popoldne. Takrat molijo križev pot in rožni venec od križa pod vznožjem hriba pod cerkvijo do same cerkve. Na tej poti stojijo kamniti stebri z napisi vseh štirih delov rožnega venca in 14 lesenih križev. Na drugo postno nedeljo, 25. februarja, je križev pot vodil p. Toni Brinjovc. Molitve se je udeležilo skoraj 70 romarjev.
torek, 12. marec
Na hribu se je čez noč pojavila nenavadna struktura, ki buri duhove: gre za delo vesoljcev?
Umetnina, šala ali celo delo vesoljcev?
nedelja, 10. marec
Propadajoča dragulja
Maja bo minilo dve leti, odkar sta nekdanji hotel Bor, nazadnje Alma, in grad Hrib dobila novega lastnika. Objekta sta v slabem stanju, ljudje s prstom kažejo na občino, redki vedo, da sta v zasebni lasti. Kot pojasnjuje Martel Antoni Santinni iz...
sreda, 6. marec
Jure Košir je slovenska športna legenda, Je pa tudi človek, ki se sooča z vsakdanjimi, družinskimi izzivi. Pozna probleme slovenskega smučanja in tega športa na splošno, ki jih ponazarja tudi odpoved Pokala Vitranc na podkorenski strmini. Pogovarjali smo se o problematičnih, podnebno uničenih tekmah, prihodnosti smučanja. Živi v Ljubljani, njegovo srce je pa v hribih. Verjetno tam nekje nad domačo Mojstrano.
Planinsko društvo Šoštanj praznuje letos 120 let delovanja in praznovanju visokega jubileja bodo posvečeni številni dogodki. Na dan ustanovitve (5. marca 1904) pa so pripravili... The post 120 let ljubezni do hribov in narave appeared first on Novice: Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki - Naš čas .
nedelja, 3. marec
To je 8 najcenejših avtomobilov s štirikolesnim pogonom trenutno na trgu!
Čeprav se v jutra že prebujamo ob petju ptic, zima verjetno še ni rekla zadnje in prav nič nenavadnega ni, če visoko v hribih tudi pozno spomladi ali zgodaj jeseni čez noč vrže nekaj centimetrov belega. A ne samo v snegu, tudi drugje je štirikolesni pogon lahko tisto, kar številni potrebujete. Zato smo preverili, kateri so najcenejši novi avtomobili s štirikolesnim pogonom.
petek, 1. marec
Britanski Conde Nest Traveller je izbral kraje po svetu, ki bodo, kot pravijo, popolna kulisa za nepozabno romantičen trenutek - za zaroko. The post Med 25 najlepšimi kraji za zaroko na svetu tudi ta slovenski hrib appeared first on Eko Dežela .