Vir: Portal plus
nedelja, 5. maj
Nekdanji predsednik Borut Pahor je v oddaji Politično izpostavil kar nekaj resnic, dejstev, ki kažejo na velike težave EU pri prepoznavanju realnih problemov, kar lahko vodi v težnje po dezintegraciji in spodbuja ekstremistične zamisli, rešitve. (Vir: TVSLO1)
sobota, 4. maj
Že dolgo se ni slovenska javnost tako spontano in enotno odzvala na kakšno žalostno novico, kot se je pred dnevi na smrt Mance Košir. Resda je kot profesorica novinarstva na Fakulteti za družbene vede sooblikovala več generacij slovenskih novinark in novinarjev, vendar je bila precej več kot le pedagoginja, ni bila le novinarka, pisateljica publicistka in intelektualka, ki se je v ključnih trenutkih slovenske države postavila ob bok njenim ustanovnim očetom, o čemer sicer ni veliko govorila, še manj pa se s tem hvalila. Manca Košir je bila predvsem dober človek.
Nekdanji šolski minister Slavko Gaber je opozoril, da se nam poleg zdravstva že leta podira tudi šolstvo. Ob tem je sicer prikladno “pozabil”, da je te majave temelje sistema pomembno sooblikoval sam in njegov propadli LDS. Ima pa žal zelo prav, da se bodo slabši rezultati učencev, dijakov, študentov.. počasi prelili v kakovost vseh segmentov […]
četrtek, 2. maj
Upanja za našo demokracijo ne vidim ne v Janši ne v Golobu, niti v kateremkoli zmagovalcu prihodnjih volitev. Razen, če bi se po kakšnem čudežu pojavil tak zmagovalec - vseeno, ali je to Janša ali Golob ali kdorkoli tretji -, ki bi postavil kontrolo samemu sebi, postavil institucijo, ki bi mu preprečevala povzročanje škode, bila preventiva pred neumnostmi. Ker samo opozicija v parlamentu je dandanes premalo. Krivdo za stanje v državi pa vidim tudi v Aktivnih državljanih, ki se vsako jutro zbujamo v strahu, kakšno neumnost bomo spet slišali ali prebrali ta dan.
“Jaz trdim, da bo ta kapitalizem prej ali slej odšel, ne vem, na kakšen način, z uporom, ali razumevanjem…”
Ljubljanski župan Zoran Janković, eden vidnejših predstavnikov izumetničenega tovarišijskega turbokapitalizma na Slovenskem, je na tradicionalnem prvomajskem srečanju na Rožniku napovedal konec kapitalizma. Ni sicer jasno, ali je mislil na njegovo razumevanje kapitalizma, ali kapitalizem na splošno. (Vir: 24ur.com) Video
sreda, 1. maj
Namesto nepotrebnega politiziranja prvomajskega praznovanja, ki nam razen višje branosti ne bi prineslo nič pametnega, smo se raje odločili, da o pomenu delavskega praznika povprašamo umetno inteligenco. Odgovori so večinoma pričakovani. Se pa vseeno zdi, da ima tudi trenutno dosegljiva umetna inteligenca jasno politično usmerjenost. Na nekaj mestih smo vseeno uredniško nekoliko posegli v odgovore umetne inteligence. Če najdete vsaj en takšen poseg, lahko nanj opozorite v komentarjih bralcev.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je danes v videonagovoru čestitala Sloveniji ob 20. obletnici vstopa v Evropsko unijo. Pustimo prazno leporečenje, ki pogosto nima veze z realnostjo, je pa vseeno lepo slišati kakšno pohvalo. (Vir: Evropska komisija)
torek, 30. april
Dan upora proti okupatorju, kot se imenuje 27. april, nekoč znan tudi kot Dan Osvobodilne fronte, ne bomo obeležili na klišejski način. Torej nobene "polarizacije", ki bi poudarjala eno ali drugo stran v državljanski vojni, do katere je prišlo zaradi invazije na Kraljevino Jugoslavijo 6. aprila 1941. Zgodovina pogosto pozablja, da Jugoslavija ni kapitulirala nič hitreje kot mogočna Francija in da so bili boji proti okupatorjem srditi. Poseben poudarek tokrat dajemo avtentičnemu zgodovinskemu viru, Slovenskemu poročevalcu: ta je bil maja 1941 posvečen veliki tragediji, ki je zadela Slovence, vendar je krivdo za vojno naprtil vsem imperialistom tega sveta, nikakor pa ne le Nemčiji ali Italiji. Zakaj so bili v kasnejši Osvobodilni fronti tako previdni in zadržani do Hitlerja, kot razkriva faksimile Slovenskega poročevalca?
ponedeljek, 29. april
Ministrstvo za pravosodje je pol leta po nakupu stavbe na Litijski 51 ugotovilo, da je stavba neuporabna, ministrica Andreja Katič bo vložila tožbe. Edine logične tožbe bodo proti nekdanji ministrici Dominiki Švarc Pipan, ki je podpisla pogodbo o nakupu, finančnemu ministru Klemnu Boštjančiču, ki je mimo ustaljenih postopkov, čez Božične praznike “undercover” zagotovil sredstva iz […]
nedelja, 28. april
Ugotovitev, da je bil Klemen Jaklič kot ustavni sodnik več let tudi popoldanski samostojni podjetnik, lahko razumemo v kontekstu kaznovanja oziroma maščevanja za vse njegove pretekle "grehe". Toda Mladina, ki naj bi "prepovedano pridobitno dejavnost" ekskluzivno razkrila, je očitno nasedla svojemu viru. Ali je Globoko grlo res uspel tako dobro zmanipulirati medij, ali pa je Mladina zavestno ustvarila lažno novico (fake news), je pravzprav vseeno, čeprav obstajajo indici, da je šlo pri zgodbici o "sodniku podjetniku" za inside job, torej za maščevanje Jakličevih sodniških kolegov oziroma kolegic. Tisto, kar je edino relevantno, in kar je kar nekoliko presenetljivo prostodušno povedal tudi profesor Rajko Pirnat, lahko strnemo v enem samem stavku: Kar je počel Jaklič, sicer ni v duhu zakonodaje, vendar ni nezakonito. Naj ob tem dodamo še retorično vprašanje, zakaj ustavni sodniki in sodnice sploh potrebujejo popoldanske espeje ali dopolnilno delo. Je kdo pomislil, da morda zato, ker so preslabo plačani?
O "zaslužkarstvu" tega ustavnega sodnika je bilo povedanega in napisanega dovolj ter insinuacije in pritlehno "moralno ogorčenje" dovolj jasno in argumentirano zavrnjeno (a ne v dominantnih, "naših" medijih), nekaj bi pripomnil samo o sodnikovi "razkošni hiši". Sodnik je del (na žalost) zelo tanke plasti slovenske intelektualne elite, kar ni samo posledica majhnosti naroda in premo sorazmernega (majhnega) deleža izjemnih intelektualcev, marveč tudi njihovega bega iz vedno bolj orwellovske domovine, tja, kjer se intelektualni potenciali cenijo in primerno nagrajujejo. O njih pa si tamkajšnji pisuni (povsod se najdejo!) ne upajo niti pisniti. V trenutku, ko se po Sloveniji gradi na desetine podobnih in v mnogih primerih dosti večjih, bolj razkošnih in na lepših lokacijah stoječih domov, med njimi ne manjka predstavnikov "progresivne" levice, je edini problem sodnik, a seveda zato, ker misli s svojo glavo in ker se tega ne boji povedati.
Na tradicionalni večerji za dopisnike Bele hiše se je ameriški predsednik Joe Biden pošalil na račun republikanskega konkurenta Donalda Trumpa. Vprašanje fizične in psihične sposobnosti za vladanje je glede na starost obeh kandidatov (Biden 81, Trump 77) ena ključnih tem predvolilne kampanje. Ta prireditev tudi sicer poteka v znamenju šal in v sproščenem vzdušju.
sobota, 27. april
petek, 26. april
Vojislav Šešelj je leta 1995 obiskal srbske paravojaške formacije, ki so obkolile Sarajevo, na fronti ga je pozdravil Aleksandar Vučić, nekaj let za tem Miloševićev minister za informiranje. Šešelj je med pričanjem v Haagu potrdil, da je bil Vučić "prostovoljec Srbske radikalne stranke pri Slavku Aleksiću na židovskem pokopališču v Sarajevu, pozneje pa je delal na televiziji Pale". Nekdanji vneti zagovornik Ratka Mladića in sodelavec Radovana Karadžića je kasneje zelo napredoval in je zadnja leta edini možni predsednik Srbije. Menda zagovarja demokracijo, zlasti pa rad komentira vse in še več. Je tudi dober prijatelj ljubljanskega župana, prek katerega posega v slovensko politiko in gospodarstvo. Očitno podpira tudi Vladimirja Putina, ki z njim komunicira prek najbolj skorumpiranega politika na Balkanu Milorada Dodika.
Predsednik vlade Robert Golob je ob drugi obletnici volilne zmage in pred dnevom, praznikom boja proti okupatorju, v intervjuju za časnik Delo povzel vsebino njegovega vladanja in glavne dosežke. (Vir: Instagram Robert Golob, Delo)
četrtek, 25. april
Hrvaški “tehnični” minister za obrambo Ivan Anušić je bil navdušen in vsebinsko pomenljiv med prevzemom šestih od dvanajstih kupljenih lovcev Rafale, ki so danes prek Francije prileteli v Zagreb in močno okrepili hrvaške letalske sile. (Vir: MORH)
sreda, 24. april
Vprašanje mednarodnega priznanja Palestine s strani preostalih (zahodnih) držav in tudi Slovenije je seveda na mestu, vendar je potrebno biti tudi realist. Kajti pričakovati, da bo zaradi takojšnjega in brezpogojnega slovenskega priznanja Palestine vojne v Gazi v hipu konec, da bo palestinska država zaživela čez noč in da bo bližnjevzhodni problem rešen, je seveda iluzorno. Naš sodelavec Božo Cerar ugotavlja, da Palestino trenutno priznava 139 držav, pa vojna med Hamasom in Izraelom traja že več kot pol leta. Priznanje mora biti del neke širše zgodbe, denimo ponovnega zagona mirovnega procesa in dialoga, ki bo vodila k miru in rešitvi dveh držav. Priznanje bo drugače strel v prazno. Resda bo pri nekaterih ustvarjalo dober občutek in kot simbolno dejanje lajšalo vest ob vojnih grozotah v Gazi, a bo pri drugih obenem utrjevalo prepričanje, da gre za nagrado Hamasu in njegovemu stališču, da le odrekanje pravice Izraelu do obstoja, jemanje talcev in terorizem dajejo rezultate.
Ameriški predsednik Joe Biden bo po odobritvi paketa pomoči za Ukrajino, Izrael in Tajvan v Senatu pospešil postopke in začel pošiljati pomoč Ukrajini po hitrem postopku. Prve pošiljke lahko Ukrajina po mnenju poznavalcev dobi na “teren” v roku 14 dni, kar pomeni, da bo verjetno Rusija v naslednjih dneh stopnjevala svojo ofenzivo in poskušala zasesti […]
ponedeljek, 22. april
Ljudje se sprašujejo, zakaj so računi na položnicah za elektriko vedno višji, če pa je cena električne energije na trgu padla. Naš sodelavec Bine Kordež je analiziral izrazit skok cen električne energije v letih 2021-2023, ki je posledica rasti cen plina, predvsem pa neustrezno reguliranega trga električne energije. Ta je povzročil visoke stroške porabnikom, ker pa se stroški proizvodnje elektrike niso pomembneje povišali, so omogočil enormne zaslužke posrednikov. Svoj delež pri končni ceni ima sicer tudi t.i. zeleni prehod: razogljičenje oziroma usmeritev v zelene vire energije pomeni višje cene. Vseeno pa to ni ključni razlog za visoke cene elektrike na položnicah. Trgovci oziroma posredniki z električno energijo so.