
Neomejen dostop | že od 14,99€
Pred nekaj več kot desetletjem je bil Bahodopi, oddaljeno okrožje v vzhodni Indoneziji, območje bujnega tropskega gozda. Ni bilo asfaltiranih cest niti preskrbe z električno energijo. Ko so ga vodstveni delavci podjetij za pridobivanje niklja obiskali, da bi raziskali takrat še precej neizkoriščene zaloge, so bivali v skromnih hotelih, osvetljenih s svečami.
Vse to se je začelo spreminjati leta 2014, ko je indonezijska vlada sprejela drastičen ukrep in napovedala prepoved izvoza surovega niklja – kovine, ki je ključnega pomena za energetski prehod zaradi njene rabe v baterijah za električna vozila.
Odločitev je spodbudila kitajska podjetja, z jeklarskim gigantom Tsingshan Holding Group na čelu, da so porabila več milijard dolarjev za postavitev predelovalnih obratov v Bahodopiju in drugih delih jugovzhodne azijske države z 281 milijoni prebivalcev.
Kakšne geopolitične posledice ima lahko to? Koga vse ogroža kitajsko širjenje nadzora nad kritičnimi materiali?
Celoten članek je na voljo le naročnikom paketa Delo Global
Izbrani članki iz svetovnih medijev in ključne gospodarske vsebine – za samo 9,99 EUR na mesec!
NaročiteObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji