Francoska politična kriza, ki jo lahko gledamo tudi v podobi gorečih avtomobilov, plenjenja trgovin in nasilnih protestov, meni Luka Novak, je v precejšnji meri posledica preoblikovanja strankarskega sistema, ki ga je leta 2017 sprožil Emmanuel Macron. Z nevtralizacijo tradicionalnih socialistov in republikancev ter vzpostavitvijo radikalnega centra je za nekaj časa presegel staro delitev med levico in desnico, vendar ni ustvaril stabilnega političnega nasledstva. Francijo čakajo prihodnje leto predsedniške volitve, protesti pa so že sprožili odmeve tudi v Nemčiji in Italiji.