Odkar je pokojni papež Frančišek začel pospešeno govoriti o pomenu sinodalnosti za življenje Cerkve ter na vesoljni ravni sprožil nekakšen sinodalni proces razmisleka o tem, lahko beremo in poslušamo različne odzive, od tistih, ki to pozdravljajo in zmotno trdijo, da gre za nekaj novega, do onih, ki se želijo od vsega distancirati, saj se bojijo, da bi prišlo do odmika od tradicije in da bi tako neke nove oblike zamajale ustaljene cerkvene strukture.