Vir: Portal plus
Včeraj
Državni sekretar v Kabinetu predsednika vlade dr. Vinko Gorenak je ” po kmečko” povzel osnove političnega bontona na najpomembnejših državnih dogodkih. (Vir: X Vinko Gorenak)
sreda, 24. junij
Pot rešitve je znana. Že večkrat je bila pojasnjena. To je pot svobodne demokratične družbe, ki ni združljiva z nobeno obliko totalitarizma in ki je prav zato edina oblika vladavine, ki lahko zagotovi največjo možno mero svobodnega, človeka vrednega življenja in jo enakopravno umesti v najgloblji temelj ustavnosti demokratične države. Spomeniki in obeležja, ki poveličujejo totalitarne zločince, poimenovanja ulic po njih, bodisi nova bodisi obstoječa, prisotnost totalitarne simbolike na uradnih državnih proslavah, izkazovanje uradnih časti s prižiganjem sveč storilcem totalitarnih zločinov in vzvratno hojo pred obličji njihovih kipov ter podobne deviantnosti v svobodni demokratični družbi nimajo mesta, so z njo nezdružljivi, in sodijo med muzejske posebnosti kot opozorilo in opomin novim generacijam.
“Ker tega gospod Mesec ne more razumet. Ko ste vi od dneva ena svoje delovne dobe zaposleni v parlamentu, ne veste, kaj je realni sektor, kako se je borit na trgu”
Predsednik Državnega zbora Zoran Stevanović o omejitvah Levice pri razumevanju ekonomije. Zaostrovanje med Levico in Resnico se še stopnjuje zaradi zahteve Levice, da Državni zbor od poslanca Mijiča zahteva odstop zaradi dolgov. (Vir: 24ur zvečer) Video
ponedeljek, 22. junij
Poslušal sem intervju z Gregorjem Golobičem na N1. Po dolgem času se mi je zdel to eden redkih res svežih političnih pogovorov pri nas. Ne zato, ker bi se z vsem, kar je povedal, strinjal. Z marsičim se, s kar nekaj stvarmi pa tudi ne. Zanimiv se mi zdi predvsem okvir govorjenja o politiki in medijih: manj dnevnega komentiranja, manj navijaškega razvrščanja in več poskusa, da bi razumeli logiko sistema, v katerem se slovenska politika vrti že zelo dolgo. Ena osrednjih Golobičevih tez je, da je v Sloveniji “janšizem” kot metoda vladanja zmagal. Pri tem besede ne uporablja preprosto kot oznake za politiko Janeza Janše ali SDS, ampak kot ime za način razumevanja oblasti, ki je prevzel skoraj celoten politični prostor.
“V njihovi stranki je toliko udbovskih kadrov, da jim je žal po tistih časih.”
Vodja poslanske skupine Svobode Borut Sajovic postavlja povsem nove standarde političnega bontona. (Vir: TVSLO1) Video
sobota, 20. junij
Nedavni obisk srbskega predsednika na Kitajskem predstavlja novo fazo srbsko-kitajskega strateškega partnerstva, v katerem tehnologija, robotika in umetna inteligenca postajajo ključni dejavniki odnosov, ki presegajo pomen tradicionalnih infrastrukturnih projektov. Srbija z intenzivnejšim sodelovanjem s Kitajsko krepi svoj regionalni geopolitični položaj in se profilira kot tehnološko in logistično središče Zahodnega Balkana. Kakšne bodo dolgoročne posledice nadaljnjega razvoja srbsko-kitajskih odnosov?
Po desetih dneh nove vlade lahko mirno rečemo, da nismo videli še nič nepričakovanega. Koalicija na trenutke precej neučakano, morda načrtno pred poletjem, sprejema določene ukrepe, ki zadovoljujejo njene volivce, opozicija pa s svojimi podaljški v t. i. civilni družbi in medijih "brusi nože" in sproža ekscesni konflikt na vsaki točki. Zadnji tak primer je zbiranje podpisov proti t. i. "politični policiji", to v realnem jeziku pomenu le spremembe Zakona o parlamentarni preiskavi, ki stanje vrača pred leto 2024. Gibanje Svoboda v bistvu bizarno trdi, da so bile vse preiskave v Državnem zboru po osamosvojitvi "politična policija", tudi njihove v zadnjem mandatu, kar v dotičnih primerih verjetno celo drži.
Pred dnevi je vlada Janeza Janše razveljavila več ukrepov prejšnje vlade Roberta Goloba, sprejetih zoper Izrael. S tem je slovensko politiko do bližnjevzhodnega konflikta postavila na nekoliko bolj uravnotežena in realistično zasnovana izhodišča ter jo približala prevladujočim stališčem večine evropskih držav. Stranke Svoboda, SD in Levica, ki so zadnja leta oblikovale slovensko politiko do tega vprašanja, so reagirale z ostrimi očitki o moralnem bankrotu nove vlade, odmiku od načel mednarodnega prava ter postavljanju Slovenije na napačno stran zgodovine.
petek, 19. junij
“Jaz samo upam, da ta SKOK, ki bo ustanovljen, da bo skakal levo in desno, ne samo na eno stran.”
Odvetnik in nekdanji tožilec Boštjan Penko je glede nove institucije, ki bo preganjala korupcijo (SKOK), dobro povzel upanja vseh državljanov. Vir: TVSLO1 Video
četrtek, 18. junij
Vrh skupine G7 v Franciji se ni končal po ruskih željah. V nedavnem telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom je ruski predsednik Vladimir Putin izražil nekakšno željo, da bi ZDA na tem srečanju dodatno "pritisnile" (v mislih je seveda imel ukinitev dodatne pomoči) na Ukrajino in jo prisilile v konec vojne pod ruskimi pogoji. Izplen vrha G7 je prav obraten: vse države z ZDA na čelu so se strinjale, da bodo podprle dodatno krepitev ukrajinske vojaške proizvodnje, vključno z razvojem novih raket dolgega dosega. Na to odločitev gotovo vpliva potek vojne, kjer Ukrajina nikakor ne popušča, ampak s svojimi napadi na energetsko infrastrukturo globoko v Rusiji Putinu poleg ekonomskih problemov povzroča tudi politične.
“Če me to sprašujete, jaz zelo direktno povem, ne poznam, nisem govoril.”
Župan Ljubljane Zoran Janković, ki očitno panično rešuje rejtinge po fiasku z referendumom o parkirnem režimu v Ljubljani, je “zelo direktno” odgovarjal na vprašanja Uroša Slaka v oddaji 24ur zvečer. Po domače: povedal ni nič. (Vir:24ur zvečer) Video
sreda, 17. junij
“Imamo župana podeželske občine, ki je v zaporu, odmontirali so mu kuhinjo. Če bi enake vatle uporabljali po vsej državi, bi deset odstotkov ljubljanske mestne uprave ostalo brez kuhinj”
Premier Janez Janša je opisal problem pri preganjanju korupcije. (Vir: TVSLO1) Video
“Želimo enega slovanskega brata ob naši rami v družini Evropske unije.”
Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Zoran Stevanović, ki je za prvi uradni obisk v tujini izbral Srbijo, si želi v Evropski uniji še več slovanskih bratov, sester sicer ni omenjal. (Vir: TVSLO1) Video
torek, 16. junij
V zadnjih dneh se je v glavnih medijih nekam skril podatek o tem, da je ena od ključnih prič pri političnem podkupovalnem škandalu desetletja čisto slučajno (domnevno) storila samomor. Užaljena zguba teh volitev Robert Golob pa dnevno hrumi o nekakšni prevari, čeprav je njegova ideološka koalicija dobila borih 40 glasov. Potem je prišlo do domnevnih poskusov podkupovanj t. i. desnih poslancev s strani Gibanja Svoboda, predaje določenih dokazov na tožilstvo, prvih zaslišanj vpletenih in misteriozne smrti ključne priče. Potek dogodkov, ki še v sluzastih holivudskih "crime" nanizankah pomeni, da nekaj hudo smrdi.
Poslanec Gibanja Svoboda in nekdanji finančni minister Klemen Boštjančič je plastično opisal pogajalske in državniške sposobnosti relativnih zmagovalcev zadnjih volitev. (Vir: TVSLO1)
ponedeljek, 15. junij
Ameriški predsednik Donald Trump je v svojem stilu pozdravil sklenitev sporazuma z Iranom. (Vir: BBC)
petek, 12. junij
Minulo soboto je v Kočevskem Rogu, ob breznu pod Macesnovo gorico, potekala tradicionalna spominska slovesnost za žrtve povojnih pobojev, ki so se tam dogajali maja in junija 1945. Mašo je daroval novomeški škof Andrej Saje, predsednik Slovenske škofovske konference, slavnostni govornik pa je bil nekdanji ustavni sodnik Ustavnega sodišča, dvojni doktor prava Klemen Jaklič. Ker gre za enega redkih javnih nastopov, njegoov govor z naslovom "Dam ti kraljestvo, samo predme padi in me moli" pa je vsekakor dovolj zanimiv, da ga objavljamo tudi na našem portalu.
“V zadnjih letih smo demokracijo v parlamentu izgubili”
Predsednik SD Matjaž Han očitno nima najboljšega mnenja o delovanju prejšnje koalicije pod vodstvom Gibanja Svoboda. (Vir: TVSLO1) Video
četrtek, 11. junij
Izbira Andreja Širclja za finančnega ministra četrte vlade Janeza Janše ni presenečenje. Po eni strani je zelo lojalen, ampak s svojo zdravo pametjo (nekateri bi rekli kmečko, kar ni pravi izraz), ki ni vezana na interese nikogar. Vsaj tako se zdi, tudi na podlagi njegovih preteklih ravnanj. Janša ga je dobesedno potegnil iz "penzije", ve tudi, da ima pogosto svoje mnenje, ki ga bo zagovarjal ne glede na "partijska" navodila. Iskreno nasprotovanje znižanju DDV na določene prehrambene izdelke, ki ga določa t. i. interventni zakon je že takšen korak. Podobno kot vsi ekonomisti v tej državi meni, da je tak ukrep nepotreben, neučinkovit. DDV je ključni prihodek proračuna, polnijo pa ga tisti, ki porabijo največ. Ni idealen, je pa precej socialno usmerjen davek.