Vir: Portal plus
Predsednik uprave DARS Andrej Ribič je ob pomoči odhajajoče infrastrukturne ministrice ugotovil, da so za vse težave in zastoje na slovenskih avtocestah krivi vozniki. (Vir: TVSLO1)
Včeraj
V zadnjih dneh se na politični sceni dogaja natanko to, kar je bilo precej lahko predvideti. Nastajajoča koalicija je ekstremno pohitela s t. i. intervencijskim zakonom, ob tem ignorirala praktično vse, tudi dobronamerne pripombe, odhajajajoča koalicija Roberta Goloba (ta sicer v javnosti ni prisoten z nobeno osebno izjavo ali stališčem, razen občasno na Instagramu) pa je zakon skupaj s sindikati in civilno družbo "naskočila" z vsemi sredstvi, pri čemer je dejanska vsebina predlaganega zakona v bistvu nepomembna, saj gre v osnovi samo za ideološko obračunavanje na podlagi političnih floskul in užaljenosti zaradi izgube oblasti. Po štiriletnem nekritičnem lomastenju po javnih financah pa so slovenski sindikati odkrili novo poslanstvo: boj za uravnotežene javne finance.
“Med drugo svetovno vojno je umrlo tudi 2000 nedolžnih ljudi, žensk in otrok, med bombardiranji zahodnih zaveznikov, pa jih ne imenujemo žrtve liberalnega kapitalizma”
Poslanec Gibanja Svoboda Martin Premk je precej posmehljivo komentiral predlagani zakon o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč, s katerim bi znova razglasili nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, posmrtne ostanke žrtev povojnih pobojev pa prenesli na ljubljanske Žale. (Vir: 24ur zvečer) Video
četrtek, 14. maj
Namen tajnosti glasovanja je v varovanju reprezentativnosti poslanskega mandata in svobodne opredelitve volje poslancev, ki niso vezani na kakršnakoli navodila. Zadnji primer tajnega glasovanja predsednika, ki je potekalo v Državnem zboru, je zavoljo krepitve pravne varnosti in utrjevanja demokracije v Republiki Sloveniji treba osvetliti tako s pravnega kot tudi s političnega zornega kota. Pri označevanju glasovnic ne gre za vprašanje politične preference ali ideološke pripadnosti, temveč za vprašanje dejanske izvedljivosti ustavno varovane tajnosti glasovanja. Če je mogoče posamezno glasovnico neposredno ali posredno povezati z določenim poslancem, potem tajnost glasovanja obstaja zgolj formalno, ne pa tudi vsebinsko. Na ta način se lahko ustvari položaj, v katerem je mogoče naknadno preverjati politično lojalnost posameznega poslanca ali njegovo usklajenost s pričakovanji politične skupine, ki ji pripada.
“Pazite, kaj boste govorili!”
Odhajajoča ministrica za kulturo Asta Vrečko in sokoordinatorica Levice je v soočenju s predsednikom Državnega sveta in predsednikom stranke Fokus Markom Lotričem kar v živo izgubila živce in začela groziti, ko ji je slednji omenil nerazrešeno afero Fotopub. Pogovor naj bi sicer prvotno tekel o očitkih Levice, ki predsednika Državnega sveta zaradi domevne nezdružljivosti funkcije […]
sreda, 13. maj
Po kritiki zavezništva NATO, ki je na podlagi realnih podatkov ugotovilo, da Golobova vlada ni izpolnila zavez glede višine obrambnih izdatkov, je obrambni minister Borut Sajovic v bistvu priznal, da so do ciljnih dveh odstotkov BDP za obrambo prišli s kreativnim računovodstvom. Odhajajoča vlada je med obrambne izdatke očitno “vtaknila” tudi preplačane železniške postaje infrastrukturne […]
Po sprejemu Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki ga je 11. maja potrdil Državni zbor na predlog t.i. trojčka, se zastavlja vprašanje, kakšni bodo njegovi dejanski učinki. Predlagatelji namreč zatrjujejo, da gre za nujen odziv na pričakovano gospodarsko krizo, ki jo povzročajo mednarodne nestabilnosti, cilj interventnega zakona pa naj bi bil razbremenitev gospodarstva, zmanjšanje administrativnih ovir in izboljšanje dostopnosti javnih storitev. Ko gre za obdavčitev dela, opozarja Bine Kordež, so korekcije sicer v nekaj primerih smiselne, saj so najvišji prejemki danes res preveč obdavčeni. Po drugi strani pa pričakovanja, da bo to pospešilo gospodarsko rast ali pomembno izboljšalo dohodkovni položaj prebivalstva, nimajo realne osnove. Podatki o poslovanju podjetij kažejo, da imajo najvišje dohodke v podjetjih, v katera se veliko vlaga in v katerih so tudi visoki dobički.
torek, 12. maj
“Zaradi tega zakona se bo pri zdravniku začelo plačevati položnice.”
Izjava poslanke Gibanja Svoboda Tamare Kozlovič ob sprejemaju t. i. interventnega zakona kaže na kakšno raven je padla parlamentarna razprava. Sprejeti zakon namreč omogoča, da se v skrajševanje akutnih čakalnih vrst v javnem zdravstvu spet vključijo zasebni koncesionarji (kar je mimogrede odločilo tudi Ustavno sodišče), ki bodo izvajali javne storitve v javnem sistemu. Poslanka pa […]
ponedeljek, 11. maj
Tisto, kar je uspelo Putinu v nekaj letih, ni uspelo nobenemu komunističnemu voditelju v Sovjetski zvezi po Stalinovi smrti: Rusijo je odpeljal iz Evrope in jo potisnil v mentalni okvir Severne Koreje, gospodarsko pa spravil v odvisno razmerje s Kitajsko. Za rusko elito je to vsak dan bolj nesprejemljivo, zato kritike na račun Putinovega vodenja države, sploh pa "specialne vojaške operacije" ne pojenjujejo. Samo vprašanje časa je, kdaj bo dosežena kritična masa "zarotnikov", ki bodo sklenili, da je kremeljskega Cezarja potrebno odstraniti, preden bo on uničil njih. Toda morebitni vojaški udar ali upor proti Putinu bi imel danes nepredvidljive posledice zlasti za Evropo, kajti v Rusiji bi lahko po Putinu na oblast prišel še hujši skrajnež.
nedelja, 10. maj
Ruski predsednik Vladimir Putin očitno ugotavlja, da mu njegova “nasedla” tridnevna specialna operacija v Ukrajini vedno bolj škoduje. Ob gospodarskih težavah, pat poziciji na fronti in uspešnih ukrajinskih napadih na energetsko infrastrukturo Rusije se krepijo notranjepolitične kritike, ki jih ne more ignorirati. Bo pa zagotovo zahtevno “izumiti” razlog za neuspeh in ogromno število nepotrebnih žrtev. […]
Adnan Šihab-Eldin, nekdanji generalni sekretar OPEC, v prispevku o iranskem konfliktu na globalno ekonomijo analizira tri možne scenarije. Vsak od njih bo imel velik vpliv tudi na evropsko energetsko varnost, saj ima zapora Hormuške ožine, preko katere je šla pred začetkom vojne z Iranom približno petina svetovne trgovine z nafto in zemeljskim plinom, asimetrične posledice za ključne regije in svetovne energetske tokove. Kateri od treh scenarijev je najbolj realističen, bo jasno do začetka poletja.
sobota, 9. maj
Moskovska parada na dan zmage 9. maja je bila predvsem za domačo rusko javnost vedno simbolično razkazovanje ruske moči, neomajnosti, superiornosti, tudi prikaz najsodobnejšega orožja. Letos pa bo prvič po letu 2008 po objavi ministrstva za obrambo parada minila brez kakršnekoli prisotnosti težke vojaške opreme (tankov, oklepnih vozil, različnih vrst raket, drugih sistemov...). Ministrstvo za obrambo je odločitev obrazložilo s "trenutno operativno situacijo", kremeljski predstavnik za medije Dimitrij Peskov pa je kot razlog navedel "morebitne teroristične dejavnosti", kar se seveda nanaša na potencialne ukrajinske napade. Moskva je v bistvu prvič neposredno priznala, da se boji Ukrajincev oziroma njihovega orožja dolgega dosega. Zato prosi "prijatelja" Trumpa, da uredi paradno premirje.
Četrtkova razprava na skupnem odboru Državnega zbora o t. i. interventnem zakonu je pokazala, kakšen bo politični dialog v primeru, da vlado dejansko sestavi Janez Janša. Odhajajoča koalicija bo vse, kar bo predlagala nova, označila za škodljivo, še več, vsako odločanje, ki ni po njihovem okusu bo v skladu z njihovimi ideološkimi priročniki označila za nekakšno diktaturo. Roko na srce, tudi prihajajoča nova koalicija se je sprejemanja interventnega zakona lotila po "Golobovo". Ignorira dobronamerne pripombe, določene predloge s strani stroke, pretirano bezlja, pri čemer to svoje ravnanje opravičuje z ignoranco in spornimi ravnanji odhajajoče vlade, kar je milo rečeno otročje.
petek, 8. maj
“To je janšizem, fašizem z najbolj idiotskim obrazom do zdaj.”
Poslanec Svobode Lenart Žavbi je ob razpravi o interventnem zakonu še enkrat plastično prikazal razumevanje demokracije v njegovi stranki. Vsaka oblast, ki ni njihova je fašizem, vsi, ki imajo drugačno mnenje, pa so idioti. (Vir: DZ/TVSLO3) Video
četrtek, 7. maj
Slovenski državni holding (SDH) po politično motivirani odločitvi o zaprtju razvpite Termoelektrarne Šoštanj načrtuje postavitev plavajoče sončne elektrarne na Družmirskem jezeru. To naj bi bila največja tovrstna elektrarna v Evropi in naj bi letno proizvedla 140 GWh električne energije, kar predstavlja energijo, potrebno za oskrbo 35.000 gospodinjstev. Vzporedno naj bi postavili tudi največji baterijski hranilnik v Sloveniji. Preobrazba zajema tudi celovito prenovo sistema daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini, ki ga danes zagotavlja TEŠ.Vse tri naložbe naj bi skupaj stale okoli 370 milijonov evrov, investitorji pa v luči t.i. zelenega prehoda javnosti doslej še niso pojasnili vseh podrobnosti projekta. Sploh tistih, ki so lahko predmet argumentiranih pomislekov, ne.
“Mi si želimo dobre Radiotelevizije Slovenija in predvsem Radiotelevizije Slovenija, ki bo objektivna in bo delovala v korist ljudem.”
Predsednik Državnega zbora Zoran Stevanović je voditelju Odmevov razložil, kaj bi moral biti skupni cilj glede kakovosti informativnega programa na javnem zavodu RTV Slovenija. Predsednika Državnega zbora so sicer že v uvodnem prispevku “naskočili” kot največjega svetovnega sovražnika RTV Slovenija, ker je predlagal ukinitev RTV prispevka, poleg tega pa seveda podpira “napačno” politično opcijo. (Vir: […]
sreda, 6. maj
Ali ste vedeli, da Skupina GEN že danes proizvede kar 99 % električne energije iz nizkoogljičnih virov? To pomeni manj izpustov, več stabilnosti in bolj zanesljivo oskrbo za vse nas. Skupina GEN svojo strategijo gradi na treh ključnih stebrih: zanesljiva proizvodnja elektrike z nizkimi izpusti, razvoj jedrske energije, vlaganja v obnovljive vire (sonce, voda, veter). […]
Nekdanji urednik Plus Portala Dejan Steinbuch je kot popoloma nesprejemljivo ocenil obnašanje predsednika vlade Roberta Goloba, ki zaradi nekakšne povolilne užaljenosti ignorira pomembne mednarodne obveznosti, različne dogodke, kjer se odloča tudi o usodi naše države. Volivci, ki smo de facto delodajalci politikom, namreč upravičeno pričakujemo, da bodo vladni in ostali uradni funkcionarji svoje delo opravljali […]
“Mi imamo sedaj 43 kilometrov Hormuških ožin na naših avtocestah.”
Strokovnjak za mobilnost Andrej Brglez je slikovito prikazal trenutno stanje na slovenskih avtocestah. Gre dejansko za nekakšno “vojno območje”, kjer se vozniki borijo s stanjem na cestah, gradbišči, pogosto nenavadno organiziranimi zoženji, spremembami pasu in nerazumljivo signalizacijo, za piko na i pa poteka še vojna med vozniki, ki so za hiter prihod na cilj pripravljeni […]