Vir: Portal plus
Včeraj
Sončnica je več kot cvet, ki ob železniški progi pritegne pogled. Je simbol upanja, vztrajnosti in usmerjenosti v prihodnost. Obrnjena proti soncu predstavlja pozitivno naravnanost in željo po spremembi.
ponedeljek, 26. oktober
Fiskalni svet je v svoji septembrski analizi negativne učinke Intervencijskega zakona za javne finance ocenil na 1,2 milijarde evrov ali 1,5 odstotka BDP. Ukrepi bodo sicer imeli pozitivne učinke na gospodarsko rast, a bodo relativno šibki in dolgoročni. Tu bi lahko prispevek pravzaprav že zaključili z dokaj relevantno oceno, da bo imel zakon zelo skromne učinke na gospodarsko rast in ne bo prinesel nobenega preboja v razvoju države. Drži pa, da prinaša pa precejšnje finančne ugodnosti prebivalstvu, a v breme javnih financ in javnega dolga. To je najkrajši povzetek učinkov zakona brez ponavljanja velikih besed, kako da bo zakon pospešil razvoj Slovenije, ali pa, na drugi strani, kako da bo prinesel predvsem ugodnosti za bogate.
Aleksandar Vučić je zelo hitro priznal poraz na volitvah, saj je bila razlika za kakršnokoli blefiranje in zamegljevanje rezultata enostavno prevelika. Je pa povedal marsikaj, s čimer se strinjajo mnogi politični analitiki. Zmaga zelo raznolikega in neizkušenega študentskega gibanja še ni zagotovilo nujno potrebnih reform in demokratizacije Srbije. (Vir: RTS)
nedelja, 25. oktober
Predsednik vlade Janez Janša je v govoru na nedeljski proslavi ob Dnevu suverenosti izpostavil nekaj sanj iz obdobja osamosvajanja. Današnja realnost je sicer malce drugačna od optimističnih sanjarjenj, a kljub vsemu prav vse ni negativno. Problem Slovenije je, da je že nekaj let v nekakšnem prostem teku, ko se ne premikamo naprej, ampak destruktivno pogledujemo […]
Zakaj bi bilo treba besedo osvoboditev, povezano z letom 1991, vnaprej zavrniti kot zgodovinsko nedopustno? Če z njo ne trdimo, da je bilo leto 1945 brez pomena, temveč poudarjamo, da smo Slovenci leta 1991 uresničili pravico do lastne države in demokratične politične ureditve, potem je takšno razumevanje zgodovinsko upravičeno. Kajti formalno gledano do preimenovanja praznika ni prišlo. V vabilu je bila dnevu suverenosti dodana 35. obletnica osvoboditve Slovenije. Toda prav ta dodatek je odprl vprašanje, ki je očitno še vedno politično in zgodovinsko občutljivo: Kdaj smo Slovenci dosegli svojo svobodo? Je bila osvoboditev mogoča samo leta 1945, ali pa smo se morali zanjo znova boriti tudi leta 1991?
sobota, 24. oktober
V tednu ko je posebni odposlanec ameriškega predsednika Donalda Trumpa Steve Witkoff ruskega predsednika Vladimirja Putina označil za velikega humanitarca, ki si vztrajno prizadeva za mir, ko je iz Rusije v ZDA krenil prvi tanker "krvavega" dizla, ko so ZDA z omejevanjem dostopa do satelitskih povezav načrtno onemogočale ukrajinsko obrambo pred ruskimi droni in balističnimi raketami, je svoj lonček k globalni bizarnosti dodal še sam Putin. V intervjuju je s Trumpovim zavezništvom ohrabreni ruski predsednik prostodušno priznal, da bo prenehal z napadi na Ukrajino, samo če ta sprejme ruske pogoje, mimogrede pa je navrgel še tezo, da Ukrajinci sploh ne obstajajo, so samo zmedeni del ruskega naroda, ki ga je potrebno ustrezno izobraziti.
Po napovedanem bojkotu Gibanja Svoboda je tudi predsednica Nataša Pirc Musar sporočila, da se ne bo udeležila proslave ob državnem prazniku Dnevu suverenosti, ki bo v nedeljo v Kopru. Tudi predsednica meni, da umik zadnjih vojakov agresorske Jugoslovanske armade 25. oktobra 1991 ni bila “osvoboditev” Slovenije. Predsednica se prav tako ne strinja z odločitvijo, da […]
petek, 23. oktober
V Gibanju Svoboda se ne bodo udeležili proslave ob državnem prazniku Dnevu suverenosti, ki bo v nedeljo v Kopru od koder so se pred 35. leti z ozemlja Slovenije umaknili še zadnji vojaki Jugoslovanske ljudske armade. Problem vidijo v tekstu vladnega vabila na proslavo, kjer piše, da gre za 35. obletnico “osvoboditve” Slovenije, kar po […]
četrtek, 22. oktober
Svetovna javnost se zgraža nad nasilnimi protesti v Franciji, ki so povzročili več sto milijonov škode samo v Parizu. Seveda so bili prvotni mirni dijaški protesti očitno načrtno ugrabljeni s strani skrajne levice, kriminalnih združb ter priseljencev, ki nimajo nobenega odnosa do države, ki jih je sprejela. Sprva mirni protesti dijakov, študentov nimajo nobene veze z razbijanjem izložb, uničevanjem zgodovinskih spomenikov in mahanjem s palestinskimi zastavami. Gotovo je zadaj svoj lonček vsaj simbolično pristavila tudi Rusija, ki sistematično razbija enotno Evropo, ampak ključ problema Francije je v osnovi njen predsednik, ki je državo s svojo nespametno politiko pripeljal na rob finančne neodvisnosti.
“Ne gre v pravo smer”
Nesojeni poslanec Resnice Slavko Moharič je v čustveni izjavi precej neposredno pojasnil, zakaj ne želi opravljati funkcije poslanca v Državnem zboru. (Vir: TVSLO1) Video
Slika: Charlie Hebdo
sreda, 21. oktober
Poljski predsednik vlade Donald Tusk je v poljskem parlamentu (Sejmu) v sredo povedal tisto, kar v bistvu vedo vsi svetovni politiki, ampak so zaradi političnih, ekonomskih razlogov bolj ali manj tiho. Če hoče EU dejansko postati močnejši politični globalni igralec, bo morala razviti sposobnost podajaja jasnih in kredibilnih sporočil. Sedanja garnitura brezbarvnih birokratov v Bruslju […]
torek, 20. oktober
V četrtek se je začela kampanja pred lokalnimi volitvami, ki bodo 15. novembra. V nasprotju z državnozborskimi volitvami gre večinoma za povsem drugačne kampanje in premešana, tudi netipična politična razmerja. Ne glede na ogromno zanimivih lokalnih obračunov bodo oči javnosti zaradi ostre konkurence na levi še posebej uprte v Ljubljano, kjer se bo kljub poplavi kandidatov končni boj verjetno odvil v levem trojčku Janković - Mesec - Rop, določeni statisti z leve in desne pa lahko morda odigrajo kakšno taktično vlogo. V Mariboru pa bo nekdanja smučarka Katja Koren z večinsko podporo vladne koalicije gotovo močna kandidatka.
Italijanska premierka Giorgia Meloni je napovedala ostre ukrepe proti organiziranim nasilnim, tudi kriminalnim skupinam, ki načrtno izkoriščajo mirne proteste in poskušajo destabilizirati državo. (Vir: X Giorgia Meloni)
ponedeljek, 19. oktober
V nedeljo bodo v Srbiji predčasne parlamentarne volitve. Te bodo realni test moči študentskega gibanja in obstoječega predsednika Aleksandra Vučića ter z njim povezanih političnih in finančnih satelitov. Med temi zunanjimi "sateliti" je gotovo tudi sedanji župan Ljubljane Zoran Janković, ki je celo s soglasjem slovenske protikorupcijske komisije postal svetovalec Vučića na operetni vmesni razstavi EXPO 2027, ki se bo dogajala v Beogradu. Pravi EXPO bo namreč leta 2030 v Riadu.
“V normalni demokratični državi so referendumi odziv neposredne demokracije, pri nas pa je referendum postal instrument betoniranja političnih razlik med dvema poloma”
Pravnik Matej Avbelj je opisal enega izmed problemov naše podalpske demokracije. (Vir: TVSLO1) Video
nedelja, 18. oktober
Odnosi med ZDA in Ukrajino so dosegli novo najnižjo raven. Donald Trump je s Putinom dosegel dogovor o uvozu ruskega dizla in zamrznil sankcije proti Rusiji, za piko i pa od Ukrajine ponovno zahteval, da preneha z uničevanjem ruskih rafinerij, ker to lahko ogrozi njegove posle s Putinom. Kaj si Ukrajina misli o Trumpovih izjavah je pokazala z obsežnimi nedeljskimi napadi na naftni terminal, logistično središče in podatkovni center v Sankt Peterburgu, ukrajinski predsednik Zelenski pa je izpostavil, da je Trumpovo "biznisiranje" s Putinom neposredna podpora ruski agresiji. Z odmevnim pismom pa se je na ameriškega predsednika obrnil nekdanji ukrajinski predsednik Viktor Juščenko, ki je Trumpu nič kaj diplomatsko sporočil, da so ZDA s podpiranjem agresorja popolnoma zašle s poti svobodnega sveta. Za predajo Ukrajine pa ne bo potrebna le zamenjava njenega predsednika, ki jo promovira Trump, ampak celotnega ukrajinskega ljudstva.
Tadej Pogačar je na nedeljski novinarski konferenci na golf igrišču Arboretum v sklopu zaključka dobrodelne akcije Never give up, always give back (Nikoli ne odnehaj in vedno vračaj) dokončno razčistil, da za njegovim hudim padcem na Vuelti ni bilo nobene zarote ali hude skrivnosti. Hkrati je potrdil, da so glavni trije cilji za leto 2027 […]
sobota, 17. oktober
Formula 1 (F1) se bo prvič po skoraj štiridesetih letih vrnila v Afriko. Za mnoge precej presenetljivo - v Ruando. Ta je namreč sklenila desetletno pogodbo za izvedbo dirke prvenstva F1. Velika nagrada Afrike, bo potekala na povsem novem dirkališču v Bugeseri, približno 40 kilometrov južno od prestolnice Kigali. Prva izvedba je predvidena za leto 2030, morda realno kakšno leto pozneje. Glede na presenetljivo lokacijo in milo rečeno dvomljive ruandske demokratične standarde zadeva dviga precej prahu. Čeprav je dejstvo, da F1 že sedaj gostuje v državah, ki nimajo posebne povezave z demokracijo.