Vir: Portal plus
ponedeljek, 25. maj
Novi predsednik vlade Janez Janša sprašuje odhajajočega o razlogih, zakaj so si čez noč premisli glede tožbe proti Izraelu. Odgovor novega premierja je sledil precej ekstremističnemu stališču vlade Republike Slovenije (kdo je to stališče sprejel in zapisal, ni jasno) na omrežju X, kjer je vlada zapisala naslednje: “Slovenija bo sedaj podpornica Benjamina Netanjahuja, skrajnega politika, […]
sobota, 23. maj
Za politike je najslabše, če jih oblast zasvoji s prepričanjem, da jim oblast pripada. Zato bo pred nastopom Janševe četrte vlade, ki bo tudi prva povsem desna vlada v slovenski zgodovini, pametno opazovati obnašanje njenih ključnih akterjev. Se bodo maščevali prejšnjim oblastnikom, ali pa bodo zmogli prekiniti začarani krog levo-desne paranoje, izključevanja in sovraštva, ki konstantno generira hladno državljansko vojno na Slovenskem? Pred nami je torej jasen epilog: Janša prihaja, Steinbuch odhaja. Za marsikaterega bralca tega portala dobra novica. Po desetih letih in še malo čez je bil že skrajni čas za spremembo okolja.
petek, 22. maj
Bi “zaskrbljeni državljani” izpodbijali rezultat volitev, če bi v petek v DZ glasovali o mandatarju Golobu?
Naslovno vprašanje je seveda retorično, ker je odgovor na dlani: NE, ker bi se po njihovem oblikovala "pravilna" vlada. Je pa ob vsej tej histeriji t. i. civilne družbe pred oblikovanjem nove vladne koalicije precej smešno to, da se kar naenkrat strinjajo z Janezom Janšo, ki je takoj po volitvah trdil, da so volitve nezakonite. Organizacija predčasnega glasovanja v Ljubljani je bila namreč dokazano nezakonita, kar je priznala sama Državna volilna komisija, poleg tega mnogi volivci v tujini sploh niso dobili glasovnic, tudi varovanje glasovnic predčasnega glasovanja v Ljubljani je bilo milo rečeno sporno. Ampak za zaskrbljeno civilno družbo to takrat ni bilo pomembno, ker se je zdelo, da bo mandatar naš. Volitve so bile zato odlične in brez napak. Do včeraj, ko so ugotovili, da volitve niso bile svobodne, ker se oblikuje "napačna" vlada.
“Danes vemo, da so bili posnetki o korupciji prirejeni”
Predsednik vlade Robert Golob je v usklajenih nastopih na Odmevih TV Slovenija in v oddaji 24ur zvečer na POP TV na vsak način poskušal javnost prepričati, da so posnetki, ki razkrivajo korupcijo v najvišjih vladnih krogih “prirejeni”, kar naj bi vplivalo na voljo volivcev in nelegitimnost volitev. To besedo je uporabil več desetkrat in jo […]
četrtek, 21. maj
Čeprav ljubljanski župan deluje, kot da ga rezultat napovedanega referenduma o parkiranju v Ljubljani pretirano ne skrbi, je videti nekoliko napeto zadnje dni. O tem priča tudi otvoritev Savskega športnega parka, kar je bil le en v seriji dogodkov, s katerimi bo župan do jesenskih volitvah ustvarjal vtis uspešnosti, s čemer naj bi prepričal Ljubljančane, naj mu zaupajo še en, že sedmi mandat po vrsti. Kajti Zoran Janković je na čelu Ljubljane že dvajset let, vse od leta 2006, kar je vsekakor eden najdaljših županskih mandatov v Evropi v zadnjih desetletjih. Zgodbo o otvoritvi športnega parka v Savljah je podrobno opisal glasbenih Rok Trkaj.
“Korupcije je v naši državi veliko, pritokov umazanega denarja z Balkana je kolikor hočete, pranja denarja je veliko”
Državni sekretar za nacionalno in mednarodno varnost v kabinetu predsednika vlade Vojko Volk je lepo opisal stanje v državi po štirih letih vlade Roberta Goloba. (Vir: 24ur zvečer) Video
sreda, 20. maj
V zadnjih dneh se na politični sceni dogaja natanko to, kar je bilo precej lahko predvideti. Nastajajoča koalicija je ekstremno pohitela s t. i. intervencijskim zakonom, ob tem ignorirala praktično vse, tudi dobronamerne pripombe, odhajajajoča koalicija Roberta Goloba (ta sicer v javnosti ni prisoten z nobeno osebno izjavo ali stališčem, razen občasno na Instagramu) pa je zakon skupaj s sindikati in civilno družbo "naskočila" z vsemi sredstvi, pri čemer je dejanska vsebina predlaganega zakona v bistvu nepomembna, saj gre v osnovi samo za ideološko obračunavanje na podlagi političnih floskul in užaljenosti zaradi izgube oblasti. Po štiriletnem nekritičnem lomastenju po javnih financah pa so slovenski sindikati odkrili novo poslanstvo: boj za uravnotežene javne finance.
Slika: fotomontaža +Portal
“Našim trem poslancem so ponujali visoke podkupnine za prestop v drugo politično opcijo”
Vodja poslanske skupine Resnice Katja Kokot je na presenečenje mnogih neposredno razkrila koruptivne prakse v političnem ozadju, ki si prizadeva, da ne bi prišlo do demokratične zamenjave oblasti, ta je sicer je odraz rezultata na volitvah. Upamo sicer, da imajo v Resnici za takšne obtožbe kakšne minimalno oprijemljive dokaze, drugače bo to še ena izmed […]
torek, 19. maj
Vsaj navzven se zdi, da je ruska agresija na Ukrajino na kritični točki. Na fronti ne glede na dolgo napovedovano rusko pomladansko-poletno ofenzivo ni resnih premikov, Ukrajina drži položaje, na določenih delih celo osvobaja ozemlja. Že ob izsiljevanju devetomajskega, t. i. paradnega premirja, s čimer je hotel zagotoviti privid nadzora nad morebitnimi ukrajinskimi napadi, je ruski predsednik Vladimir Putin tudi v domači javnosti pokazal šibkost, ki ni bila neopažena. Zadnji napadi Ukrajine na številne energetske cilje v okolici Moskve, tudi na največjo rafinerijo v Moskovski regiji, kažejo na precejšnjo nemoč menda najmogočnejše vojske na svetu. Moč in natančnost ukrajinskih izstrelkov dolgega dosega sproža mnoga vprašanja domače javnosti, ki jo državni mediji sicer že štiri leta in pol "pitajo" z informacijami o skorajšnji zmagi v tridnevni specialni operaciji.
Predsednica države Nataša Pirc Musar išče rešitve za “nastalo politično situacijo”, zaradi česar je pred tednom dni na sestanek povabila Janeza Janšo in Roberta Goloba. Pri tem je izumila tudi nekakšnega tehničnega mandatarja, kar v Gibanju Svoboda seveda podpirajo, ker bi se s tem vsaj deloma obdržali pri koritu. Ob tem se sicer postavlja ključno […]
ponedeljek, 18. maj
Ekonomist Matej Lahovnik o tem, da imamo v slovenskem proračunu ogromne rezerve v obliki popolnoma nepotrebnih izdatkov. (Vir: Slovenske novice)
nedelja, 17. maj
Tisto, kar je uspelo Putinu v nekaj letih, ni uspelo nobenemu komunističnemu voditelju v Sovjetski zvezi po Stalinovi smrti: Rusijo je odpeljal iz Evrope in jo potisnil v mentalni okvir Severne Koreje, gospodarsko pa spravil v odvisno razmerje s Kitajsko. Za rusko elito je to vsak dan bolj nesprejemljivo, zato kritike na račun Putinovega vodenja države, sploh pa "specialne vojaške operacije" ne pojenjujejo. Samo vprašanje časa je, kdaj bo dosežena kritična masa "zarotnikov", ki bodo sklenili, da je kremeljskega Cezarja potrebno odstraniti, preden bo on uničil njih. Toda morebitni vojaški udar ali upor proti Putinu bi imel danes nepredvidljive posledice zlasti za Evropo, kajti v Rusiji bi lahko po Putinu na oblast prišel še hujši skrajnež.
Slovenija je na svoji prvi tekmi svetovnega prvenstva elitne divizije v hokeju senzacionalno premagala Češko (3 – 2, po podaljšku). Marcel Mahkovec, ki je zabil odločilni gol, takoj po tekmi še ni čisto zbral misli. Cilj naše pomlajene reprezentance je sicer obstanek v elitni diviziji, ampak po začetku sodeč morda letos ne bomo trepetali do […]
sobota, 16. maj
Predsednik uprave DARS Andrej Ribič je ob pomoči odhajajoče infrastrukturne ministrice ugotovil, da so za vse težave in zastoje na slovenskih avtocestah krivi vozniki. (Vir: TVSLO1)
petek, 15. maj
“Med drugo svetovno vojno je umrlo tudi 2000 nedolžnih ljudi, žensk in otrok, med bombardiranji zahodnih zaveznikov, pa jih ne imenujemo žrtve liberalnega kapitalizma”
Poslanec Gibanja Svoboda Martin Premk je precej posmehljivo komentiral predlagani zakon o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč, s katerim bi znova razglasili nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, posmrtne ostanke žrtev povojnih pobojev pa prenesli na ljubljanske Žale. (Vir: 24ur zvečer) Video
četrtek, 14. maj
Namen tajnosti glasovanja je v varovanju reprezentativnosti poslanskega mandata in svobodne opredelitve volje poslancev, ki niso vezani na kakršnakoli navodila. Zadnji primer tajnega glasovanja predsednika, ki je potekalo v Državnem zboru, je zavoljo krepitve pravne varnosti in utrjevanja demokracije v Republiki Sloveniji treba osvetliti tako s pravnega kot tudi s političnega zornega kota. Pri označevanju glasovnic ne gre za vprašanje politične preference ali ideološke pripadnosti, temveč za vprašanje dejanske izvedljivosti ustavno varovane tajnosti glasovanja. Če je mogoče posamezno glasovnico neposredno ali posredno povezati z določenim poslancem, potem tajnost glasovanja obstaja zgolj formalno, ne pa tudi vsebinsko. Na ta način se lahko ustvari položaj, v katerem je mogoče naknadno preverjati politično lojalnost posameznega poslanca ali njegovo usklajenost s pričakovanji politične skupine, ki ji pripada.
“Pazite, kaj boste govorili!”
Odhajajoča ministrica za kulturo Asta Vrečko in sokoordinatorica Levice je v soočenju s predsednikom Državnega sveta in predsednikom stranke Fokus Markom Lotričem kar v živo izgubila živce in začela groziti, ko ji je slednji omenil nerazrešeno afero Fotopub. Pogovor naj bi sicer prvotno tekel o očitkih Levice, ki predsednika Državnega sveta zaradi domevne nezdružljivosti funkcije […]
sreda, 13. maj
Po kritiki zavezništva NATO, ki je na podlagi realnih podatkov ugotovilo, da Golobova vlada ni izpolnila zavez glede višine obrambnih izdatkov, je obrambni minister Borut Sajovic v bistvu priznal, da so do ciljnih dveh odstotkov BDP za obrambo prišli s kreativnim računovodstvom. Odhajajoča vlada je med obrambne izdatke očitno “vtaknila” tudi preplačane železniške postaje infrastrukturne […]
Po sprejemu Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki ga je 11. maja potrdil Državni zbor na predlog t.i. trojčka, se zastavlja vprašanje, kakšni bodo njegovi dejanski učinki. Predlagatelji namreč zatrjujejo, da gre za nujen odziv na pričakovano gospodarsko krizo, ki jo povzročajo mednarodne nestabilnosti, cilj interventnega zakona pa naj bi bil razbremenitev gospodarstva, zmanjšanje administrativnih ovir in izboljšanje dostopnosti javnih storitev. Ko gre za obdavčitev dela, opozarja Bine Kordež, so korekcije sicer v nekaj primerih smiselne, saj so najvišji prejemki danes res preveč obdavčeni. Po drugi strani pa pričakovanja, da bo to pospešilo gospodarsko rast ali pomembno izboljšalo dohodkovni položaj prebivalstva, nimajo realne osnove. Podatki o poslovanju podjetij kažejo, da imajo najvišje dohodke v podjetjih, v katera se veliko vlaga in v katerih so tudi visoki dobički.