Vir: Portal plus
četrtek, 25. april
Hrvaški “tehnični” minister za obrambo Ivan Anušić je bil navdušen in vsebinsko pomenljiv med prevzemom šestih od dvanajstih kupljenih lovcev Rafale, ki so danes prek Francije prileteli v Zagreb in močno okrepili hrvaške letalske sile. (Vir: MORH)
sreda, 24. april
Vprašanje mednarodnega priznanja Palestine s strani preostalih (zahodnih) držav in tudi Slovenije je seveda na mestu, vendar je potrebno biti tudi realist. Kajti pričakovati, da bo zaradi takojšnjega in brezpogojnega slovenskega priznanja Palestine vojne v Gazi v hipu konec, da bo palestinska država zaživela čez noč in da bo bližnjevzhodni problem rešen, je seveda iluzorno. Naš sodelavec Božo Cerar ugotavlja, da Palestino trenutno priznava 139 držav, pa vojna med Hamasom in Izraelom traja že več kot pol leta. Priznanje mora biti del neke širše zgodbe, denimo ponovnega zagona mirovnega procesa in dialoga, ki bo vodila k miru in rešitvi dveh držav. Priznanje bo drugače strel v prazno. Resda bo pri nekaterih ustvarjalo dober občutek in kot simbolno dejanje lajšalo vest ob vojnih grozotah v Gazi, a bo pri drugih obenem utrjevalo prepričanje, da gre za nagrado Hamasu in njegovemu stališču, da le odrekanje pravice Izraelu do obstoja, jemanje talcev in terorizem dajejo rezultate.
Ameriški predsednik Joe Biden bo po odobritvi paketa pomoči za Ukrajino, Izrael in Tajvan v Senatu pospešil postopke in začel pošiljati pomoč Ukrajini po hitrem postopku. Prve pošiljke lahko Ukrajina po mnenju poznavalcev dobi na “teren” v roku 14 dni, kar pomeni, da bo verjetno Rusija v naslednjih dneh stopnjevala svojo ofenzivo in poskušala zasesti […]
ponedeljek, 22. april
Ljudje se sprašujejo, zakaj so računi na položnicah za elektriko vedno višji, če pa je cena električne energije na trgu padla. Naš sodelavec Bine Kordež je analiziral izrazit skok cen električne energije v letih 2021-2023, ki je posledica rasti cen plina, predvsem pa neustrezno reguliranega trga električne energije. Ta je povzročil visoke stroške porabnikom, ker pa se stroški proizvodnje elektrike niso pomembneje povišali, so omogočil enormne zaslužke posrednikov. Svoj delež pri končni ceni ima sicer tudi t.i. zeleni prehod: razogljičenje oziroma usmeritev v zelene vire energije pomeni višje cene. Vseeno pa to ni ključni razlog za visoke cene elektrike na položnicah. Trgovci oziroma posredniki z električno energijo so.
Ekonomist Matej Lahovnik ugotavlja, da je ministrstvo za zdravje namesto resnih ukrepov določilo, da se bodo dopustne čakalne dobe pač podaljšale, kar bo kozmetično popravilo statistiko tistih bolnikov, ki nedopustno dolgo čakajo na preglede. Ciniki se sprašujejo, ali ne bi bilo lažje sprejeti kar pravilnika, da ne sme nihče več zboleti. (Vir: Slovenske novice)
nedelja, 21. april
Po volitvah, ki so precej nenavadno potekale v sredo, kar je sicer v skladu z zakonodajo določil predsednik Zoran Milanović, na hrvaškem potekajo intenzivni pogovori o sestavljanju vlade. HDZ ima sicer udobno relativno večino 61 glasov, a za oblikovanje vlade jih potrebuje 76, kar se na prvi pogled glede na sestavo Sabora morda zdi enostavno, a zadeve niso povsem preproste. Napetosti je dvignilo še ustavno sodišče, ki je odločilo, da Milanović ne more biti mandatar za sestavo vlade, tudi če odstopi z mesta predsednika Republike. To odločitev so na levem političnem polu nekateri označili celo za državni udar.
sobota, 20. april
Ameriški kongres je po mesecih bizarne blokade republikancev s prepričljivo večino (311 proti 112) sprejel paket pomoči za Ukrajino (in za Izrael ter Tajvan), kar bo v naslednjih mesecih gotovo vplivalo na potek vojne, ki jo je Putin z različnimi hibridnimi metodami zastrupljanja mednarodne javnosti, sejanja dezinformacij poskušal spremeniti v neskončno izčrpavanje Ukrajine, uničevanje njene strateške infrastrukture ter postopno zbijanje morale in vdajo Ukrajincev. Računica ruskega diktatorja se ni izšla, v ozadju ga lahko skrbi tudi vedno večji skepticizem Kitajcev do njegovega agresivnega "preurejanja" svetovne ureditve.
Župan Ljubljane Zoran Janković je sicer že leta 2006 obljubil, da bo Ljubljanica do leta 2012 primerna za kopanje. Menda bo to po novem možno naslednje leto oziroma najkasneje leta 2026. O realnosti teh napovedi si lahko na podlagi delovanja ljubljanskega župana vsak državljan ustvari svoje mnenje. (Vir: MOL)
četrtek, 18. april
Evropske volitve: recikliranje “znucanega” Antijanša sentimenta prek trave, Palestine in evtanazije
Zadnje dni smo deležni precej intenzivnega uvoda v kampanjo za volitve v Evropski parlament. Ob žalostnem propadanju, samodestrukciji Socialnih demokratov, lahko spremljamo tudi nekakšno "die hard" politiko vladajoče Svobode, ki želi državljane v stiski zaradi katastrofalnega vladanja z različnimi medijskimi spini odvrniti, preusmeriti od vseh njenih napak, laži, zablod in ponovno, vsaj deloma, prebuditi ideološki antijanša sentiment, ki jih je izstrelil na oblast.
sreda, 17. april
Hrvaške parlamentarne volitve, razpisane za 17. april, niso prinesle zmagoslavja levosredinske opozicije, zbrane okoli socialnih demokratov (SDP) pod poetičnim imenom Reke pravice prihajajo (Reke pravde dolaze). Zgodba nekdanje Kukuriku koalicije se ni ponovila. Kot vse kaže, bo SDP s partnerji dobila vsaj 20 mandatov manj kot HDZ v 151-članskem saboru. To pa je rezultat, ki nikakor ne more veseliti hrvaške levice, še manj predsednika države, ki se je želel aktivno vključiti v predvolilno kampanjo. Operacija Z, kot so na Hrvaškem imenovali "volilno intervencijo" predsednika republike Zorana Milanovića, torej ni uspela. Varuhom ustavnega reda je odleglo, zadovoljni so seveda tudi v desnosredinski HDZ in stranki Domovinsko gibanje, ki se je uvrstila na tretje mesto.
Minilo je deset let, odkar je takratno Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport z ministrom Jernejem Pikalom na čelu politično in finančno blokiralo podporo projektu COBISS.Net. Junija bo minilo pet let odkar so prvi direktor IZUM-a v Mariboru (vodilni avtor sistema COBISS), nekdanji rektorji Univerze v Mariboru, eden od nekdanjih rektorjev Univerze v Ljubljani in prva rektorica Univerze na Primorskem ustanovili Civilno iniciativo za rešitev strateških razvojnih vprašanj javnega zavoda IZUM in projekta COBISS.Net z naslednjimi cilji: (1) Povrnitev političnega zaupanja v projekt COBISS.Net v ciljnih državah (Albanija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Kosovo, Makedonija, Srbija in Hrvaška), (2) Povečanje izvoza izvirnega slovenskega znanja in izkušenj pri izgradnji nacionalnih knjižničnih informacijskih sistemov in informacijskih sistemov o raziskovalni dejavnosti ter (3) Dvig ugleda Slovenije v ciljnih državah projekta COBISS.Net in v mednarodnih organizacijah, ki podpirajo približevanje držav Zahodnega Balkana evropskim integracijam. In kje smo danes?
Slovenski superzvezdnik Luka Dončić, ki kljub vsem izjemnim rezultatom letos verjetno ne bo postal MVP lige NBA, je za revijo Esquire razkril nekaj njegovih osebnih načrtov, želja. Za prihodnost slovenskega kmetijstva očitno ni bojazni. (Vir: Sportklub)
torek, 16. april
Zadnja v sklopu referendumskih pobud, ki so razgibale dogajanje na domačem političnem parketu, je bila pobuda stranke SDS, da bi državljane Slovenije na posvetovalnem referendumu povprašali o tem, ali se strinjajo, da je potrebno predstavnike ljudstva, ki sedijo v parlamentu, testirati na prepovedane droge. Povsem resna ta pobuda SDS ni. A tudi povsem neresna ni.
“To je posebnost slovenske levice, kjer se NATO stigmatizira in sovraži in s tem bo treba en dan razčistiti. Denimo Švedi se recimo niso eno jutro zbudili zadrogirani in po 200 letih nevtralnosti vstopili v NATO, to so storili zato, ker so imeli tehtne razloge.”
Vojko Volk, državni sekretar za mednarodne zadeve ter nacionalno in mednarodno varnost, je v oddaji Marcel voditelja, ne glede na njegovo fanatično ideološko “proti NATO” agendo in klasično polagaje besed v usta ter agresivno skakanje v besedo, precej učinkovito in duhovito prizemljil glede argumentiranosti stališč slovenske levice. (Vir: TVSLO1) Video Marcel je v svoji oddaji […]
ponedeljek, 15. april
V teh aprilskih dneh prezgodnjega poletja mi je topel veter s kupom bledih cvetov na prag prinesel spomin na čudovit iranski film Vonj češnje. Avtor scenarija je Abbas Kiarostami, ki je film 1997. leta tudi režiral. Kiarostami je bil eden prvih iranskih režiserjev, ki je v devetdesetih vzbudil pozornost svetovne javnosti za iransko kinematografijo. Film prikazuje križev pot običajnega moškega poznih srednjih let, ki se odloči, da bo končal svoje življenje. Toda za to dejanje potrebuje nekoga, ki bi mu pomagal napraviti "samomor". Torej se znajde v položaju, ki bi mu danes politično korektno rekli: pomoč pri prostovoljnem končanju življenja.
nedelja, 14. april
V soboto zvečer so svetovne medije preplavile informacije o začetku vsesplošnega napada Irana na Izrael. Zadeva se je najprej zdela precej katastrofična, eksponentna eskalacija konflikta na Bližnjem vzhodu. Na srečo se je, vsaj zaenkrat, izkazalo, da je imel iranski napad, v katerem je bilo sicer uporabljenih več kot 350 različnih dronov in raket, bolj notranjepolitični kot vojaški značaj, s čimer je iranski režim svojim državljanom hotel pokazati, da odločno odgovarja na operacije izraelskega "sovražnika".
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob zastrovanju konflikta na Bližnjem vzhodu opozoril, da mora demokratični svet končno stopiti skupaj in ustaviti nedemokratične avtoritarne režime, ki menijo, da lahko brez posledic terorizirajo sosede, pri čemer izstopata Rusija in Iran. Hkrati je spet pozval k večji pomoči Ukrajini pri dobavi streliva in sistemih protizračne obrambe, kar bo […]
sobota, 13. april
Kongres vladnih socialnih demokratov, ki je vrhunec doživel v soboto zvečer po srednjeevropskem času, je po naključju sovpadel z začetkom novega bližnjevzhodnega konflikta, potencialne vojne med Iranom in Izraelom. Ko so delegati premlevali rezultate prvega kroga glasovanja, so iranski droni in balistične rakete že leteli proti Izraelu. Po zaslugi delegatov, ki so s pičlimi 10 glasovi prednosti za naslednika Tanje Fajon izvolili Matjaža Hana, Milan Brglez ne more postati zunanji minister, kar je morda celo boljša novica kot ta, da je Han novi predsednik socialnih demokratov in da je na nek način "upokojil" staro gardo s Kučanom na čelu, ki je navijala za Brgleza. Vseeno pa ne gre spregledati, da je Brglez ne glede na vse prejel visoko podporo, zato SD ostaja še naprej razdeljena. Bo Matjaž Han res rešitelj svoje stranke ali le njen stečajni upravitelj?
Milan Kučan, zadnji predsednik Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, nekdanji predsednik Republike Slovenije, vsaj javno trdi, da ni poskušal vplivati na izbiro novega predsednika Socialnih demokratov (Vir: Delo). Poznavalci razmer temu ne verjamejo, saj je Milanu Kučanu daleč “najbližji” kandidat Milan Brglez, ki je največje zagotovilo za ohranitev politične polarizacije. Ostali kandidati namreč nimajo večjih […]