Vir: Portal plus
ponedeljek, 24. november
Ko merilci javnega mnenja “udarijo” popolnoma mimo
Nedeljski referendum je poleg aktualnih političnih razmerij (vladna koalicija sicer že vztrajno znižuje pomen referenduma in razlaga, da je šlo za intimno in ne politično odločitev državljanov) je spet pokazal na resno nekredibilnost anket javnega mnenja. Sicer ne prvič. Še 16. novembra je javna televizija objavila podatek (anketa agencija Mediana), da zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja nasprotuje le 28,6 % volivcev, podpira pa ga 60 %. Dejansko pa je na referendumu proti glasoval0 53,44 %. Kako za vraga je možno, da so odstotek nasprotovanja zakonu zgrešili za skoraj sto (!) odstotkov? Se je v zadnjem tednu zgodilo kaj takega, kar je obrnilo javno mnenje? Kako lahko anketam verjamemo pri drugih, recimo predvolinih primerih merjenja javnega mnenja?
Predsednik vlade Robert Golob se je odzval na rezultate referenduma. Popoln poraz vladno promoviranega zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja premier razume kot spodbudo za še bolj zavzeto delo, ki bo državljane na prihajajočih volitvah prepričalo o “viziji Slovenije, ki ostaja odprta, demokratična in svobodna”. (Vir: MMC)
nedelja, 23. november
Donald Trump je v primeru Ukrajine in odnosa do Vladimirja Putina spet naredil šokantno vsebinsko salto. Medtem, ko je še pred tedni hvalil ukrajinski boj za svobodo in njihov pogum, sedaj iz 'dežele svobodnih' Ukrajincem pošilja t. i. mirovni načrt, ki pa bolj spominja na Putinov spisek novoletnih želja. Šokirani in razočarani Ukrajinci imajo za sprejem predlagane ameriške sramote časa samo do prihajajočega četrtka. Ameriski državni sekretar Marco Rubio je sicer zaradi ogorčenja že zanikal, da naj bi šlo v bistvu za ruski predlog, napisali naj bi ga v ZDA, čeprav v vseh elementih spominja na ruska stališča, ki že od začetka Putinove tridnevne specialne operacije leta 2022 prihajajo iz Moskve.
sobota, 22. november
Predvolilna ideja ekonomista Mateja Lahovnika. (Vir: X Matej Lahovnik)
petek, 21. november
“Vdirajo v naše spalnice, želijo si prilastiti naše maternice, prihajajo pa še na naše smrtne postelje.”
Poslancu Mihi Kordišu vdirajo v spalnico in maternico. Šutarjev zakon bo gotovo rešil zadeve. (Vir: MMC) Video
četrtek, 20. november
Če je karkoli v Šutarjevem zakonu zmanipulirano, če je vse skupaj del predvolilne kampanje, se to ne za Goloba ne za njegovo stranko ne bo dobro končalo. Pregovor "kdor seje veter, žanje vihar", se zdi naravnost idealen za ponazoritev tveganja. A ker dokaza, da gre pri Lex Šutar za blef, nimamo, sprejet pa je bil skoraj z ustavno večino, razlogov za paniko ni. Bo pa zanimivo spremljati obnašanje Evropske komisije, njenih histeričnih tiskovnih predstavnikov, ki so nekritično povzeli oceno visokega predstavnika evropskih Romov, češ da je Lex Šutar uperjen izključno proti romski skupnosti ...
Po ekstremnih vremenskih dogodkih, ki imajo včasih tudi tragične posledice, smo se že navadili, da naši uradni vremenarji (Agencija za okolje - ARSO) občasno pretiravajo z oranžnimi, rdečimi in drugimi opozorili, s čimer ni načeloma nič narobe. Bolje preventiva kot kurativa. Ob branju njihovih napovedi pa ne moremo mimo dejstva, da se vedno bolj pogosto zatekajo k nerazumljivim poimenovanjem, opisom pojavov, komični geografski latovščini, ki je očitno nekakšna samobrambna drža pred morebitnimi očitki o nestrokovnosti. V bistvu povsem nepotrebno, ker ljudje v naših podalpskih koncih precej dobro razumejo, da je napovedovanje vremena precej "mehka znanost".
“Ljubljanska železniška postaja ni le v jedru železniškega omrežja Slovenije, temveč celotne Evrope”
Evropski komisar za trajnostni transport in turizem Apostolos Cicikostas je ob obisku Ljubljane pokazal veliko smisla za humor. (Vir: TVSLO1)
sreda, 19. november
Tik pred zakonodajnim referendumom o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, kjer imamo v nedeljo zadnjo možnost, da zavrnemo civilizacijsko nesprejemljiv zakon, razkrijmo tudi tiste skrite plati tega zakona, o katerih nihče noče govoriti. Same po sebi nam povedo, da gre dejansko predvsem za izrazito politični zakon, ki omogoča brez večjih kazenskih sankcij tudi likvidacijo političnih nasprotnikov. S tem zakonom se vračajo stari časi, za katere smo mislili, da so že preteklost, zato bi bila njegova potrditev na referendumu v deželi, ki še vedno ni rešila odnosa do smrti, zelo nevarno dejanje.
“Zakonodajni blitzkrieg je popolnoma neprimeren za zakonodajno prakso. Poslanci sploh niso vedeli o čem odločajo”
Predsednik Demokratov Anže Logar je opozoril na dejstvo, da je čustveno, preračunljivo predvolilno sledenje predlogom vlade, ki poskuša reševati, prikriti svojo nesposobnost pri reševanju varnostnega problema v jugovzhodni Sloveniji precej nevarno za demokracijo. Sploh, ker vladi v svojem predvolilnem preračunavanju sledijo trenutne glavne opozicijske stranke pri omejevanju državljanskih pravic, namesto, da bi zahtevale striktno izvajanje […]
torek, 18. november
“Predvsem je pomemben del zakona namenjen enakosti pred zakonom”
Poslanec Svobode Lenart Žavbi je ob včerajšnjem sprejemaju t. i. Šutarjevega zakona precej odkrito priznal, da gre pri tem zakonu v bistvu samo za nekakšno PR akcijo, ki naj bi zagotovila enakost pred zakonom in sanirala neodzivost in odgovornost vlade v zadnjih letih. Za enakost pred zakonom namreč ne potrebujemo nobenega novega zakona, zakone je […]
ponedeljek, 17. november
Spomnim se na jesen 2011, pred volitvami, ko se je civilna družba množično pojavljala na različne načine, precej stihijsko in brez osnovnih pravil, kar je na t.i. desnici strani sprožilo precejšen odpor in negodovanje. Na drugi strani pa se je podpora temu dogajanju krepila na t.i. levici, in to celo tako močno, da je iz tega zrasla nova stranka, poimenovana Levica. Zaradi prevlade ideologije in hierarhičnih pravil, ki so za strankarstvo nujna, je v tistem času poniknilo iz politike več znanih obrazov aktivnega državljanstva. Ta absurd, da je civilna družba nekaj levičarskega, še kar traja. In hote ali nehote ga neguje tudi t.i. desnica.
Bizarno, ampak lep pokazatelj delovanja trenutne vlade. Minister za gospodarstvo Matjaž Han je v pogovoru za depolitizirani portal MMC pojasnil, da se vse vladne odločitve o gospodarstvu sprejemajo izven ministrstva za gospodarstvo, on jih dobi samo v usklajevanje. (Vir: MMC)
Slovenski reprezentant Jaka Bijol (na sliki levo od Jana Oblaka) očitno ni seznanjen z balkanskimi navadami navijanja in siceršnjimi običaji. Sicer pa nobeno pritoževanje in obžalovanje ne more opravičiti blamaže slovenske nogometne reprezentance, ki jo je Kosovo povozilo na igrišču (0 : 2) in na tribunah. (Vir: 24ur.com)
nedelja, 16. november
Odbor za finance Državnega zbora je kar v soboto ekspresno "požegnal" vladne spremembe proračuna za leto 2026. Poslanci na polmilijardno povišanje odhodkov na 17,7 milijard in znižanje prihodkov na 15,6 milijard prihodkov, kar pomeni, da bo primanjkljaj dosegel kar 2,1 milijarde evrov (2,9% BDP), niso imeli nobenih pripomb, saj se opozicijski seje niso udeležili. Marsikatero obrv pa je privzdignilo napovedano zmanjšanje prilivov iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb (po domače dobička), kar je v popolnem nasprotju z natolcevanjem o rekordnih dobičkih podjetij, s katerim je koalicija utemeljevala obvezno božičnico. Sicer pa ne padajo samo prilivi od davka na dobiček, ampak praktično vsi glavni viri proračuna, kar bi moralo že pred meseci prižgati vse alarme, predvsem pa bi morala vlada zajeziti ekscesno trošenje pri številnih nestrateških projektih.
sobota, 15. november
Dr. Dejan Verčič, profesor in vodja Centra za marketing in odnose z javnostjo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, je v intervjuju za Insight News analiziral slovensko neracionalno “zaljubljenost” v Rusijo, ki jo je mogoče zaznati pri določenih skupinah državljanov. Po njegovem Rusija aktivno širi svojo propagando že desetletja, temelj ruskega vpliva pa je […]
petek, 14. november
Jasno je, da je s takšnim sistemom nekaj hudo narobe. Pa ne mislim le na povsem na glavo obrnjeno kazenskopravno doktrino, ki jo zagovarjajo razni petrovci in podobni, za katere so dolgoletne zaporne kazni za morilce nekaj nesprejemljivega, kajti v resnici naj bi bila resocializacija storilca tista, po kateri bi morala stremeti naša kaznovalna politika. Želodec se mi obrača ob cinizmu, ki sta si ga izmislila Ljubo Bavcon in Alenka Šelih ter z njim posiljevala cele generacije študentov pravne fakultete. Resocializacija storilcev je bila mantra socialističnih kazenskopravnih teoretikov, za katere so delikti posledica družbenih krivic, neenakosti in ostalih "antagonizmov". Zato po svoje ni presenetljivo, da zagovorniki te doktrine romsko kriminaliteto vidijo izključno v kontekstu socialnih krivic, neenakosti in celo pomanjkanja vode. Če sem (jih) prav razumel, je Aleš Šutar umrl zato, ker v romskem naselju Žabjak nimajo čiste pitne vode?!
Nižje ne gre, ali pač? Finančni minister Klemen Boštjančič bi očitno rad nezakonito izkoristil blagovno znamko Luka Dončić za dodatno zadolževanje slovenske države za predvolilne namene aktualne vlade. (Vir: gov.si)
četrtek, 13. november
Eurostat je v sredo objavil podatke o povprečnih bruto plačah v Evropski uniji. Vlada se je hitro pohvalila, da smo presegli Španijo, Italijo in še koga. Seveda je pozabila povedati, da pri neto plačah Slovenija v zadnjih letih nazaduje. Po domače: to pomeni, da država našim državljanom od zaslužene bruto plače pobere veliko več kot v drugih primerljivih državah, pri čemer je izplen državnega upravljanja z denarjem davkoplačevalcev podpovprečen. Višja državna poraba očitno nima nekega znatnega vpliva na realno kakovost življenja ljudi, kar bi opravičevalo takšen nadpovprečni davčni primež, ta se z napovedmi vlade še stopnjuje.
Slika: Instagram Robert Golob