Vir: Portal plus
torek, 10. marec
O tem, ali je bila odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede napada na Iran res dobro premišljena glede na vse možne posledice za regijo in svet – pa tudi za Združene države same –, bi se dalo razpravljati. Enako velja za vprašanje njihove skladnosti z mednarodnim pravom. Med pravniki in politiki prevladuje ocena, da je šlo za pravno sporno oziroma nelegalno ravnanje Izraela in ZDA, s čimer se strinja tudi pisec teh vrstic. Če želimo, da ima sklicevanje na mednarodno pravo resnično težo, moramo biti pri njegovem zagovarjanju dosledni – ne glede na to, kdo ga krši. Samo tako bodo majhne države, kot je Slovenija, ohranile verodostojnost: pravila veljajo za vse, ne le za nekatere.
ponedeljek, 9. marec
Ko bo v ponedeljek ameriška prva dama Melania Trump predsedovala zasedanju Varnostnega sveta OZN, to ne bo prvoaprilska potegavščina, temveč precedens v diplomatski praksi. Prvič v zgodovini bo sejo najpomembnejšega organa OZN za mednarodni mir in varnost vodila prva dama ene od držav članic. Stephane Dujarric, tiskovni predstavnik generalnega sekretarja ZN Antónia Guterresa, je predsedovanje opisal kot znak pomena, ki ga Združene države pripisujejo Varnostnemu svetu in obravnavani tematiki.
nedelja, 8. marec
Predsedniku vlade Robertu Golobu gotovo lahko verjamemo. Razen, če ne gre za novo krajo identitete in to obljublja lažni Robert Golob. Pravi in morebitni lažni predsednik vlade sicer očitno tudi skupaj ne razumeta, da sodišče ne bo ugotavljalo kršitve integritete, ampak zakonitost postopkov KPK, ki je izdala dokončno in pravnomočno odločbo. Ta je v veljavi do morebitne […]
petek, 6. marec
Medtem, ko se večina medijev v zadnjih dneh ukvarja z vladnimi akrobacijami in predvolilnimi samohvalami glede "zgodovinske" evakuacije slovenskih državljanov z vojnega območja na Bližnjem vzhodu, se v ozadju "kuha" veliko bolj pomembno vprašanje: kako bo Trumpova ekspedicija v Iranu vplivala na svetovno, torej tudi evropsko in slovensko gospodarstvo. Praktično vsi ekonomisti že nekaj časa enotno opozarjajo slovensko vlado, da skrajno "nategovanje" javnih financ pomeni ogromno tveganje pri morebitnih novih zunanjih šokih, kar vojna v Iranu gotovo je. Slovenski proračun namreč nima nobenih resnih rezerv za krizno ukrepanje, ki bo morda potrebno ob radikalni rasti cen energentov ob stagnaciji gospodarske rasti. Da kakšnih naravnih nesreč niti ne omenjamo.
“Med skokom pozabiš na globus, nanj sem se spomnila v izteku po rezultatu, ko je bilo veselje skupaj z ekipo.”
Naša šampionka Nika Prevc je tretjič zapored osvojila veliki kristalni globus. V Lahtiju je bila najboljša v obeh serijah. Pokal bo dvignila v Planici, kjer bodo v poletih letos tekmovala tudi dekleta. (Vir: TVSLO2) Video
četrtek, 5. marec
V soboto zjutraj je nekje v Iranu potekal sestanek najvišjih funkcionarjev teheranskega režima. Izraelski Mosad je sicer poznal natančen čas, lokacijo pa le približno. Če bi izraelske rakete zadele cilj, bi z enim samim zamahom odsekali vse ali vsaj večino glav, ki upravljajo z nekdanjo Perzijo. Iranska oblast je resda preživela prvi dan vojne, vendar je izgubila vse zaveznike. Izrazi solidarnosti z iranskim ljudstvom, ki prihajajo od vsepovsod, tudi iz Slovenije, nimajo nič skupnega s podporo režimu. Ajatole so trenutno najbolj osovraženi ljudje na planetu. In tudi osamljeni, saj so jih na cedilu pustili vsi, ki so jih lahko. Iran je vojno že izgubil.
Na cesti vas lahko presneti marsikaj. Čeprav je pomlad pred vrati, je lahko na določenih predelih in še posebej zjutraj in zvečer, ko ostaja hladno, še vedno poledica. Izziv pa vam za volanom lahko predstavljajo tudi tema, gosta megla ali močno sonce - vse to so dejavniki, ki povečajo tveganje za prometne nesreče. Vozniki se morate zato res dobro zavedati, kako pomembna je prilagoditev vožnje razmeram in pa tudi ustrezna priprava vozila nanje.
“Jaz moram rečt hvala predsedniku vlade, Robertu Golobu.”
Bolj patetično in predvolilno prozorno ne gre. Obrambni minister Borut Sajovic se v medijih predsedniku vlade zahvaljuje za evakuacijo slovenskih državljanov z vojnega območja, čeprav je resnica o organizaciji čarterskih poletov ravno obratna, katastrofalna. Po informacijah s strani strokovnjakov, poznavalcev razmer, ki jih je objavil POP TV, je prav politično vmešavanje kabineta predsednika vlade v […]
sreda, 4. marec
Sašo Dolenc je na socialnem omrežju X razvil zanimivo tezo glede izraelsko-ameriškega napada na Iran: v večini primerov bi silovito bombardiranje in celo obglavljenje vodstva napadene države najverjetneje pomenilo tudi konec vojne in kapitulacijo. Toda kot ugotavlja Dolenc Iran ni konvencionalna država in nikoli ni bila. V ozadju imamo namreč ideologijo, ki trpljenje, smrt in uničenje pojmuje kot nekaj svetega. Zato lahko uničevanje iranskega režima pomeni tudi novo radikalizacijo šiitske teokratske države.
Sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Denis Sahernik je opozoril na popolnoma porušena razmerja pri plačah zaposlenih v domovih za starejše občane, kar je posledica nepremišljenega “predvolilnega” dviga minimalne plače, pri čemer se ostale plače niso korigirale. Ocenjuje, da gre “grozljive številke”, zato bi bilo potrebno čim prej sprejeti novo plačno reformo, ker je že skoraj […]
ponedeljek, 2. marec
Tri tedne pred volitvami začenjamo s serijo kratkih, a enostavnih objav najbolj kritičnih področij, s katerim se bo morala soočiti prihodnja slovenska vlada. Na prvo mesto smo postavili t.i. javno zdravstvo, kjer niti tako opevana reforma ni uspela zmanjšati rekordnih izgub. Ponovno je na vrhu ljubljanski klinični center. Institucija, o kateri je naš medij od leta 2015 objavil nešteto prispevkov, v katerih smo razkrivali najhujše anomalije, afere in škandale. Spremenilo se ni (skoraj nič). Psi lajajo, zdravniško-dobaviteljska karavana gre dalje ...
Direktorica inštituta Mediana Janja Božič Marolt je očitno skeptična do lastnih meritev javnega mnenja, ki jih je v nedeljo predstavil POP TV, saj so menda ljudje tisti, ki ne znajo dobro “prebrati” njenih grafov. Verjetno gre za nekakšno samoobrambo pred novimi blamažami, ki si jih je ta t. i. Inštitut privoščil že na evropskih volitvah […]
sobota, 28. februar
Predsednik ZDA Donald Trump je ob napadu na Iran napovedal uničenje vseh iranskih raketnih zmogljivosti in iranske vojne mornarice. Izpostavil je, da dejavnosti Irana neprestano ogrožajo ZDA, njihove enote v tujini in zaveznike po svetu. Spomnil je tudi, da je iranski režim 47 let vzklikal ‘Smrt Ameriki’ in vodil neprekinjeno kampanjo prelivanja krvi ter množičnih […]
petek, 27. februar
Medtem, ko v domačih medijih poslušamo evforične informacije o nekakšni zgodovinski evropski zmagi Inštituta 8. marec je Evropska komisija jasno sporočila, da ne bo vzpostavila nove sheme financiranja za razširitev dostopa do splava v Evropi, saj je zavrnila predlog pobude My Voice, My Choice. Komisija pa je jasno izpostavila, da bi države že lahko uporabile obstoječi sklad za pomoč ženskam pri plačilu storitev splava – kar so aktivisti, ki stojijo za kampanjo, opisali kot »zmago«. Najprej pa bodo nekatere države morda morale spremeniti programe, ki jih krije ta sklad, da bo vse skupaj postalo operativno. Če povzamemo na kratko: za vse kar se je menda zgodovinsko “boril” t. i. Inštitut 8. marec, v praksi že obstaja, vse ostalo, razglašanje t. i. zgodovinske zmage, je nekakšno panično opravičevanje svojega obstoja, porabe ogromnih sredstev za reševanje že rešenega.
četrtek, 26. februar
Slika: SloSki
V zadnjih 30 letih sta edina igrana filma, ki sta se lotila tematike 2. sv. vojne nizkoproračunska filma Preboj in Eksodus. Noben od teh dveh filmov produkcijsko ni bil podprt z javnimi sredstvi. Potem ko smo v Sloveniji leta 1995 prešli na javno financiranje neodvisne filmske produkcije in smo z ustanovitvijo Filmskega sklada RS dokončno prekinili z državno proizvodnjo filmov, so se slovenski avtorji le posredno dotikali tematike 2. sv. vojne. Za razliko od tipičnih žanrskih vojnih filmov, so se slovenski od nekdaj te tematike lotevali iz ne-varne razdalje, subtilno, brez bitk, streljanja, vojnih pohodov. Namesto vojaškega znoja in bojne krvi so se več ukvarjali s temami junaštva malega človeka, civila, predvsem pa z notranjimi boji, ki jih povzročajo vojna grozodejstva.
Ekonomist Mojmir Mrak je ponovno opozoril, da je vlada državo pripeljala na skrajni rob finančne vzdržnosti. Vsak izreden dogodek nas bo neizogibno pahnil v hude finančne težave. (Vir: Radio Slovenija)
sreda, 25. februar
Ekonomist Matej Lahovnik je izpostavil precej prozorno taktiko preusmerjanja pozornosti od realnih problemov slovenskih državljanov. (Vir: X)
torek, 24. februar
Zaradi vedno novih zahtev in predpisov letna poročila naših največjih družb že presegajo 300 strani, a vsebinsko pomembnih za uporabnike je mogoče največ 50, pa še te se izgubijo v množici podatkov. Pogosto kakšne ključne informacije celo manjkajo. Takšno razmišljanje in ocene vsebine letnih poročil bodo regulatorji seveda ostro zavrnili, ker se jih lahko razume kot marginalizacijo njihovega truda in naporov, kako zagotoviti čim bolj celovito poročanje gospodarskih družb. A če se boste neformalno pogovarjali s sestavljavci teh poročil, vodstvi družb in uporabniki poročil (cenilci, ocenjevalci) ter tudi revizorji, bodo takšnim ocenam večinoma pritrdili. Le da o tem nihče noče govoriti, ker je to njihovo področje dela in se ne želijo izpostavljati.