Vir: Portal plus
petek, 12. april
Stranka socialnih demokratov (SD) bo na sobotem kongresu v ljubljanskem hotelu Union volila novo vodstvo. Nekdanji tovariši bodo po le nekaj letih zamenjali svoje vodilne kadre, ki jih je načela afera Litijska 51. SD je ob Janševi SDS edina še preživela stranka slovenske tranzicije. Samo ti dve stranki sta obstali vseh teh dolgih in burnih trideset let, vse druge stranke, gibanja in liste so bodisi mlajši bodisi počivajo na političnem pokopališču. Sobotne volitve novega predsednika SD bodo zato tudi simbolni spopad za prihodnji koncept slovenske socialdemokracije, če seveda verjamemo v njen obstoj, izvolitev Brgleza ali Hana pa bo v marsičem res poslednji poskus stare garde, da še naprej upravlja s stranko, ki si jo predstavlja kot naslednico nekdanje Zveze komunistov.
Gospodarski minister Matjaž Han se je po številnih klicih osebno odločil, da kandidira za predsednika Socialnih demokratov. Pred tem je omogočil, dopustil več tedensko smešenje treh kandidatov, ki očitno nimajo šans. (Vir: RTVSLO)
četrtek, 11. april
Za Slovenijo je precej stresen teden, ki ga je zaznamoval preplah zaradi grožnje s strelskim napadom na šole. Informacije o ogrožanju otrok so vedno zahtevno področje za vse: za odgovorne, politike, starše, učitelje in učence, zato dovolj jasnih in pomirjojočih odgovorov na vprašanja državljanov nikoli ni. Zmeda je zato deloma logična. Je pa ta, zaenkrat neškodljiv "eksperiment" ali obremenitveni test, kakorkoli že hočete, pokazal na dve ključni stvari: precejšnjo neusklajenost, (ne)pripravljenost vodstva Policije in celotne vlade, da se strokovno sooča s takšnimi in podobnimi grožnjami ter jih hitro, strokovno razišče, in še večjo vladno nesposobnost komuniciranja takšnih kriznih dogodkov z državljani.
Očitno imamo še četrtega kandidata za vodenje SD. Gospodarski minister Matjaž Han, tretji najbolj popularen politik v Sloveniji via Mediana, ne zanika ambicij. Na kongresu stranke lahko ob že potrjenih kandidatih kandidira, če ta predlog poda tretjina delegatov kongresa SD. (Vir: TVSLO1)
sreda, 10. april
Evropski parlament v Bruslju je razpravljal in odločal o t. i. evropskem migracijskem paktu ter ga tudi sprejel. Z njim naj bi Evropska unija "celovito uredila upravljanje migracij", kar so ponovno le obljube. V realnosti pa ostajajo odprta nekatera ključna vsebinska vprašanja, ki jih ne gre pavšalno politizirati, vsekakor bodo ostala del razprave v evropskem medijskem in političnem prostoru. Naš sodelavec Maksimiljan Fras se je zato lotil odmevnih knjig britanskega avtorja Douglasa Murrayja. Murray se namreč, kot ugotavlja Fras, v svojih treh knjigah Nenavadna smrt Evrope, Norost množic in Vojna proti Zahodu spretno giblje znotraj provokativnih tem, piše v jasnem in razumljivem jeziku ter naravnost kliče k javni razpravi o družbenih vprašanjih, ki jih odpira. Migracije, posebej nezakonite, s katerimi se soočata Slovenija in Evropa, so zagotovo eno od njih.
“Mi smo bili zelo skeptični, če s tem ne povzročamo še večje panike. Če bi jaz neposredno dobila takšno pismo, kot so ga poslali oni (Policija), je vprašanje, če bi otroka poslala v šolo.”
Damjana Korošec, ravnateljica OŠ Fužine, se je podobno kot mnogi drugi v šolstvu obregnila ob ustreznost komuniciranja Policije in vlade ob domnevnih grožnjah nasilja v šolah. Dejstvo namreč je, da je Policija skupaj z ministrstvom za izobraževanje s svojim neorganiziranim, deloma stihijskim obveščanjem ravnateljev, povzročila veliko zmede, tudi panike, zatem pa začela razburjeno javnost obveščati, […]
torek, 9. april
Razdeljevanje državnega denarja po političnih ali celo klientelističnih "merilih" je seveda nepošteno. Vendar pa ni moj namen, da bi moraliziral o tem, kako se sredstva iz medijskega sklada razdelujejo po tako očitno subjektivnih kriterijih, da kdor ni naš, ne bo dobil nič. Res je, to je grdo in kaže na popolno izgubo občutka za spodobnost. Včasih so se politiki vsaj pretvarjali, da jim ni vseeno. Vsekakor pa največji problem našega medijskega prostora ni pluralizem. Niti to ne, da večji del medijskega mainstreama gravitira na levo. Se jim pač splača oziroma so kadrovsko tako sestavljeni, da drugače enostavno ne morejo. Edini pravi in resni problem slovenskih medijev je ta, da so v večini primerov slabi.
Urška Klakočar Zupančič je pri Marcelu spregovorila o težavah Svobode pri iskanju kandidatov za evropske volitve in odhajanju žensk iz najožjega kroga sodelavcev predsednika vlade, njegovem splošnem odnosu do žensk. (Vir: TVSLO1)
ponedeljek, 8. april
Gospod Nateg in njegov komisar za sončno upravo
Gospod Nateg je menda aktualno, ljubkovalno interno ime za predsednika vlade, ki se je prijelo tudi v koaliciji v neformalnih pogovorih. Ni čudno. Najprej je nategnil gasilce z neizplačanimi dodatki za gašenje na Krasu, pa sodnike s "happy endom", pa tožilce, zdravnike, zaposlene na upravnih enotah, v informacijskih centrih, pa poplavljence, upokojence, mlade iskalce stanovanj, pa Socialne demokrate v aferi Litijska, prijatelja Loredana Bešiča, svojo vodjo kabineta, prebivalce Brežic in Središča ob Dravi, kjer načrtuje migrantska centra, pa Bobnarjevo, Lindava, Šetinc Paškovo, Klemna Grošlja ... ne nazadnje pa vse njegove volivce. Zadnji v neskončni vrsti je Tomaž Vesel, kandidat za evropskega komisarja, za katerega koalicijski partnerji niso imeli pojma. Je pa po "golobovo" menda koalicijski kandidat. Vesel je tako postal Nateg, tako kot njegov predlagatelj. Nateg je celo Golobov zadnji Insta video, kjer se oglaša, kot pravi, s "slovenske Obale", dejansko pa, glede na vidno ozadje, stoji na plaži pod savudrijskim hotelom Kempinski pri Crvenem vrhu. Torej na Hrvaškem.
“Predvidevam, da sem kandidat koalicijskih partneric”
Tomaž Vesel, nekdanji predsednik Računskega sodišča, je še eden v neskončni vrsti tistih, ki jih je očitno “nategnil” predsednik vlade Robert Golob. Iz izjave kandidata za evropskega komisarja lahko upravičeno sklepamo, da mu je informacijo o tem, da je njegova kandidatura usklajena, podal predsednik vlade, saj drugi dve koalicijski stranki z njim nista komunicirali, novico […]
nedelja, 7. april
Anže Logar, občasno prvi, trenutno menda drugi najbolj popularen slovenski politik po meritvah agencije Mediana, še vedno vztraja, da ustanovitve lastne politične stranke nima v načrtu, čeprav dnevno, tedensko, mesečno s svojo Platformo sodelovanja izvaja nekakšno kontinuirano predvolilno kampanjo. Mnogi so najprej ocenili, da mu bo "mencanje" z odločitvijo o obliki politične prihodnosti škodilo. Zaenkrat mu glede javnega mnenja prav veliko ne. Vpliva pa na njegov položaj v Državnem zboru. Njegova stranka SDS ga je posadila v zadnjo klop Državnega zbora in izločila iz vseh delovnih teles, kar mu onemogoča resno vsebinsko udejstvovanje v parlamentu. Pravi, da ga to ne moti in da se je s tem sprijaznil. No, verjetno je vsem jasno, da bo morala ta politična opereta prej ali slej dobiti nek zaključek. Tudi o tem in pa o ekstremmo zapletenih zunanjepolitičnih razmerah smo se z njim pogovarjali pred začetkom kampanje za volitve v Evropski parlament.
sobota, 6. april
Zgodba srbske deklice je tako šokantna, da se nočem niti spuščati v podrobnosti. Srbi, ki so pred letom ali dvema doživeli strelski pohod 13-letnika, očitno dobro seznanjenega s kazensko odgovornostjo mlajših mladoletnih oseb, se lahko zdaj ponovno sprašujejo, kaj se (jim) dogaja. Toda tudi tokrat je odgovor iskati v vprašanju t.i. transgeneracijskega prenosa travme. Generacija, ki podeduje nerazčiščeno, zlasti pa pravno in moralno nesankcionirano patologijo svojih (starih) staršev, neizogibno doživi soočenje z nepredstavljivo fenomenologija zla.
“Slovenija in Malta rešujeta čast Evrope pred celim Svetom v primeru Gaze, naš ugled še nikoli ni bil tako visok kot je danes”
Predsednik vlade in stranke Gibanje Svoboda Robert Golob je na t. i. Festivalu svobode ob Zbiljskem jezeru nekaj sto udeležencem in vesoljnemu svetu razložil, da Slovenija rešuje čast Evrope. Predstavil je tudi listo stranke za volitve v Evropski parlament, ki jo bo vodil nekdanji član LDS, ginekolog Aleksander Merlo. (Vir: FB Gibanje Svoboda) Video
četrtek, 4. april
Severnoatlantsko zavezništvo, ustanovljeno leta 1949 kot protiutež Varšavskemu paktu in grozeči nevarnosti, ki jo je za demokratično in svobodno Evropo predstavljala stalinistična Sovjetska zveza, praznuje 75. obletnico. Pri nas, kjer smo se mu z nekaj mukami uspeli pridružiti šele leta 2004 - vstop je sovpadal s polnopravnim članstvom v Evropski uniji - smo letos obeležili 20-letnico pridružitve tej obrambni organizaciji, ki je brez vodilne vloge Združenih držav Amerike verjetno ne bi bilo oziroma ne bi igrala omembe vredne zgodovinske vloge. Toda v zadnjih dveh letih so se zgodili prelomni dogodki, ki so NATO ponovno definirali. Organizacija, ki je bila še januarja 2022 v kritični fazi obstoja, je z rusko invazijo na Ukrajino dobila nov pomen in zagon.
Predsednica Državnega zbora, nekdanja podpredsednica stranke Svoboda, Urška Klakočar Zupančič je ponovno zavrnila vsa ugibanja o tem, da bi šla na listo Gibanja Svobode na evropskih volitvah. Predsednik vlade v stiski glede kredibilnih kandidatov menda še vedno upa, da si bo premislila. (Vir: 24ur.com)
sreda, 3. april
Sestavljanje Svobodnjaške liste za evropske volitve je v bistvu nekakšen strnjen odraz, prikaz delovanja trenutne vlade. Kaže se izredno plitek kadrovski bazen, vsebinska votlost, kaotična organizacija, spori med frakcijami, pridruženimi člani, predvsem pa odsotnost kredibilnega, verodostojnega vodenja. Svoboda je najprej določila sedem članov liste, ki jih predsednica sveta stranke na novinarski konferenci niti ni znala našteti, eden od sedmih potrjenih članov (Klemen Grošelj, ex LMŠ) pa je včeraj užaljeno umaknil svoje soglasje h kandidaturi. Očitno je, da je predsednik stranke in vlade v stiski in brez resnih idej, v poplavi takšnih in drugačnih svetovalcev, svetovalk, mešetari z imeni in "šank" idejami, popolnoma enako kot vodi vlado.
“Kar se tiče medijskega, informativnega dezinformiranja, hibridnega načina vojskovanja, vplivanja na javno mnenje je Putin kar nekaj korakov pred EU”
Dr. Denis Mancevič, strateški komunikator, kolumnist, predavatelj je za 24ur zvečer pojasnil, kako učinkovito Putin vnaša razdor med članice Evropske unije, kar zamegljuje realne probleme in šibi mednarodni položaj EU. Video Taktika Putina je jasna: z destabilizacijo zahodnih demokracij, s šibitvijo zaupanja državljanov, s sejanjem dvoma,… vzpostaviti pogoje za uveljavitev svojih načel, praks vladanja, in […]
torek, 2. april
Izrael izgublja propagandno vojno s Hamasom in za Palestince je to zagotovo velikanski uspeh. Sploh zato, ker v primeru Gaze ne gre za celotno “palestinsko državo”, pač pa le njen del, kjer je (bil?) na oblasti Hamas. Na Zahodnem bregu, kjer ves čas vlada PLO oziroma Fatah, ki ga je do smrti vodil legendarni Jaser Arafat, imajo z Izraelom manj težav, predvsem pa se zavedajo, da je mir edina rešitev za bodoči status palestinskih ozemelj. V Ramali pa ima, če je kdo pozabil, že nekaj let svoje predstavništvo tudi Slovenija. S tem pa dejansko že ves ta čas priznava palestinsko državo. Toda Slovenija priznava vlado v Ramali kot zakonito in legitimno zastopnico Palestincev, ne pa Hamasa, ki je v Evropi razglašen za teroristično organizacijo. Edini cilj Hamasa je uničenje judovske države.
ponedeljek, 1. april
Da se Rusija izredno trudi destabilizirati Zahod, relacije med ZDA in Evropsko unijo (EU), razmerja znotraj EU, v NATO paktu, razmerja med EU in Afriko, Bližnjim Vzhodom z različnimi informacijskimi prijemi, promoviranjem dezinformacij, svojih stališč na različnih družbenih omrežjih, v medijih.... ni več nič novega. Navsezadnje se s tem odkrito soočamo tudi v Sloveniji. Zadnji pomenljiv "incident" je izgon ruskega diplomata, ki ga je Slovenija razglasila za nezaželeno osebo ("persona non grata"), ker je opravljal aktivnosti, neskladne z njegovim diplomatskim statusom. Slovenijo je moral zapustiti do prejšnjega četrtka, 28. marca. Pred dnevi pa je prišlo do "ruske" vohunske afere še v Avstriji, kjer je na to temo 9. aprila sklican svet za nacionalno varnost.