Evropska komisija pripravlja strategije za primere kriz. Med drugim naj bi bilo v njej zapisano priporočilo državljanom, da bi moral imeti vsak v primeru krize na zalogi dovolj hrane, da bi bil samozadosten vsaj 72 ur, navaja Politico, ki je videl osnutek strategije za pripravljenost. "V primeru izjemnih motenj je začetno obdobje najbolj kritično," piše v dokumentu, ki navaja možne scenarije, od vojne do kibernetskih napadov in smrtonosnih bolezni ter poplav, ki jih povzročajo podnebne spremembe.
Strategija se sprejema v času, ko Evropa drvi iz ene krize v drugo. "Nobena od večjih kriz v zadnjih letih ni bila osamljena ali kratkotrajna," piše v dokumentu. Izvršna podpredsednica Komisije Roxana Mînzatu naj bi strategijo predstavila v sredo. Njeno sporočilo je "popravite streho, dokler sije sonce", je povedala za Politico pred objavo. Strategija naj bi pomagala ustvariti "varno in odporno EU z zmogljivostmi, potrebnimi za predvidevanje in obvladovanje groženj in nevarnosti, ne glede na njihovo naravo ali izvor".
To vključuje smernice za države članice, ki "zajemajo skladiščenje osnovnih zalog, krizno načrtovanje, razpoložljivost zatočišč, ukrepe za zagotavljanje razpoložljivosti kritičnega zemljišča in prostora," je navedeno v predlogu.
Priprave na vojno na prvem mestu
Strategija predlaga model kriznega upravljanja, ki se zgleduje po severnoevropskih državah, kjer je vključena celotna družba - od državljanov do podjetij in vlad. Grožnja geopolitičnega konflikta se lahko pojavi tako virtualno kot tudi v obliki vojaških ofenziv. Evropa bi morala biti bolje pripravljena na kibernetske napade, je navedeno v osnutku.
Eden ključnih predlogov je vzpostavitev "evropskega sistema opozarjanja o kibernetski varnosti", ki bi po mnenju Komisije izboljšal evropsko odkrivanje groženj in situacijsko ozaveščenost. Predlaga tudi digitalno usposabljanje in pomoč državam, ki želijo vstopiti v EU, ter poziva k večji uporabi kibernetske diplomacije in boljšemu sodelovanju z Natom. Pri pripravljenosti morajo dejavno sodelovati tudi podjetja, saj si je treba izmenjevati informacije, sodelovati pa je treba tudi pri "strateškem predvidevanju in anticipativnih pobudah" ter usposabljanju.
Večja osveščenost, ko gre za odziv na naravne nesreče
Komisija predlaga strategijo kopičenja zalog po vsej EU, da bi izboljšala dostop do ključnih virov, vključno z viri za odzivanje na izredne razmere in nesreče, zdravstvenimi protiukrepi, kritičnimi surovinami, energetsko opremo ter po možnosti hrano in vodo. V skladu s poročilom bo strategija združevala centralizirane rezerve EU in prispevke držav.
Predstavljena bo tudi strategija za podporo zdravstvenim protiukrepom proti grožnjam javnemu zdravju, ki jo bodo dopolnile varnostne zaloge, predlagane v zakonu o nujnih zdravilih.
Komisija želi okrepiti usklajevanje odzivanja na krize z vzpostavitvijo "kriznega koordinacijskega središča", ki bo nadgradilo obstoječi center za usklajevanje odzivanja na izredne razmere (ERCC).
Nekatere države EU želijo naložbe usmeriti v obrambo, druge pa menijo, da so pomembnejša vprašanja, povezana s podnebjem. Mînzatu meni, da gre za dve plati iste medalje. "Ne morete imeti obrambe, ne morete imeti zelene Evrope brez pripravljenosti in ne morete imeti pripravljenosti, če ne upoštevate zelenih ambicij in zelenih ciljev [EU]," je dejala za Politico.
30 ključnih tem v okviru sedmih tem
Komisija predlaga pregled finančnih instrumentov za odzivanje na krize, da bi zagotovili, da so mehanizmi za financiranje kriz razširljivi ter da jih je mogoče prilagoditi razvijajočim se tveganjem in krizam. Izvršilni organ namerava pripravljenost vključiti tudi v zunanje naložbe EU, med drugim s povečanjem izvajanja projektov prilagajanja podnebnim spremembam in odpornosti v partnerskih državah. Za utrditev teh ukrepov Komisija razmišlja o novem zakonodajnem svežnju za določitev standardov in merljivih dolgoročnih ciljev pripravljenosti.
Pripravljenost in varnost bosta "integrirani in vključeni" v evropsko zakonodajo, politike in programe, je zapisano v dokumentu, ki navaja 30 ključnih ukrepov v okviru sedmih tem, kot so civilno-vojaško sodelovanje, javno-zasebno sodelovanje in pripravljenost prebivalstva. V prilogi k osnutku je navedenih približno 60 ključnih ukrepov, ki jih je treba izvesti v naslednjih dveh letih, med drugim okrepiti spremljanje lažnih novic, oceniti raven pripravljenosti finančnih storitev in vključiti pripravljenost v šolske učne načrte, kar naj bi se zgodilo že letos.
Kreteni novinarski ne delajte panike!!!!!!!!!!!!!!!!!! Zakaj provocirate ljudi, ki bodo zdaj trumoma drveli v trgovine, si nakupili vsega in čez čas bo vse končalo v kantah za smeti!!!!!!!! Ste res tako neumni ali še bolj!!!!
Jaz sem pripravljen na vojno že od rojstva,vedno imam na zalogi za najmanj 3 dni,kot večina oz. kar vsi.
A vodko, visky in šnopc? Za Ruse, Andrej in srbine? Samo vprašam...