Vprašanje

Mama je stara 86 let. V lasti ima stanovanjsko hišo in kmetijsko zemljišče. Odnosi med nama zadnje čase niso najboljši, med razlogi je tudi njena napredujoča demenca.

Sprla se je tudi z mojo sestro in nama obema grozi, da bova ostali brez dediščine. Glede na to vas sprašujem, ali je mogoče, da naju kar razdedini in recimo vse zapusti kateri od dobrodelnih organizacij. Ali sva zavarovani vsaj kot nujni dedinji?

Hvala za odgovor.

Razlogi za »uspešno« razdedinjenje morajo biti zelo resni

Zahvaljujem se za vaše zanimivo vprašanje. Dejstvo je, da ima škarje in platno glede tega, komu bo šla dediščina, zapustnik, ki se lahko v nekaterih okoliščinah odloči, da določen dedič po njem ne bo podedoval ničesar. A so na splošno primeri, ko se to zgodi, precej redki in povezani s strogimi zakonskimi pogoji.

Če vas skrbi razdedinjenje, naj vas pomirim, saj lahko oporočitelj razdedini tistega dediča, ki ima pravico do nujnega deleža (to ste tako vi kot vaša sestra), le, če je izpolnjen eden izmed naslednjih pogojev:

1. da se je dedič s kršitvijo kakšne zakonite ali moralne dolžnosti huje pregrešil nad zapustnikom;

2. da je naklepoma storil kakšno hujše kaznivo dejanje zoper njega ali zoper njegovega zakonca, otroka, posvojenca ali starše;

3. da se je vdal brezdelju in nepoštenemu življenju.

Posebej poudarjam, da morajo biti razlogi za »uspešno« razdedinjenje zelo resni. Ne zadošča kakršnakoli kršitev zakonite ali moralne dolžnosti zoper zapustnika (denimo slab odnos, prepiri, nestrinjanja, očitki ipd.), ampak mora iti za dolgotrajne in hude – dokazljive – kršitve (stalno ignoriranje zapustnikovih potreb, hude, dalj časa trajajoče žalitve, poniževanje ipd.).

Naslednja okoliščina, ki onemogoča, da bi dedič karkoli dobil od zapustnika, je dedna nevrednost. Tudi za dedno nevrednost morajo biti izpolnjeni zelo strogi pogoji. Nevreden je, da deduje – tako na podlagi zakona kakor tudi na podlagi oporoke –, kdor je:

1. z naklepom vzel ali poskusil vzeti življenje zapustniku;

2. s silo ali grožnjo prisilil zapustnika ali ga z zvijačo pripravil do tega, da je na­pravil ali preklical oporoko ali kakšno določilo v oporoki ali mu preprečil to storiti;

3. uničil ali skril zapustnikovo oporoko z namenom, da bi preprečil izpolnitev zapust­nikove poslednje volje, kakor tudi, kdor je ponaredil zapustnikovo oporoko;

4. kdor se je huje pregrešil zoper dolžnost preživljati zapustnika, ki ga je bil po zakonu dolžan preživljati, kakor tudi, kdor ni hotel dati zapustniku potrebne pomoči.

V nasprotju z razdedinjenjem, ki ga mora zapustnik izrecno naznaniti že v oporoki, za dedno nevrednost velja, da mora nanjo sodišče paziti ex offo – to pomeni po uradni dolžnosti, ne da bi nanjo opozarjali drugi dediči oziroma osebe, ki imajo pravni interes.

Edina izjema je uveljavljena za razlog, ko se je dedič pregrešil zoper dolžnost preživljanja ali je opustil potrebno pomoč – v tem primeru sodišče na dedno nevrednost ne pazi po uradni dolžnosti.

Glede na zapisano torej močno dvomim, da bi pri vas obstajal katerikoli razlog tako za razdedinjenje kot tudi za razglasitev dediča za dedno nevrednega.

Mama sicer lahko prosto razpolaga s svojim premožen­jem, lahko ga zapusti tudi dobrodelnim ustanovam, če želi, a mora biti ob tem upoštevana najmanj vajina pravica do nujnega deleža.

Obenem pa kaže razmisliti o mamini oporočni sposobnosti. Ker omenjate, da trpi za napredujočo obliko demence, bi lahko bila oporoka, s katero bi vse premoženje prepisala dobrodelnim ustanovam, neveljavna.