Staranje večinoma dojemamo kot postopen proces, vendar nedavna raziskava kaže, da vsaj pri možganih obstaja točka, ko se začnejo starati veliko hitreje, preden se proces znova upočasni. In kdaj se to zgodi?

Po navedbah avtorjev študije, objavljene v strokovni reviji PNAS, se to začne okoli 44. leta starosti, ko se staranje možganov – degradacija zapletenih nevronskih mrež, ki sestavljajo naše možgane – vedno bolj pospešuje, dokler človek ne doseže približno 67 let. Po tej točki se možgani še vedno starajo, a počasneje, proces staranja pa doseže plato do 90. rojstnega dne.

Do te ugotovitve so prišli s proučevanjem podatkov funkcijskega magnetnoresonančnega slikanja (fMRI) več kot 19.000 ljudi. Ta vrsta MRI prikazuje možgansko aktivnost in raziskovalcem pomaga natančno določiti, kateri deli možganov kažejo znake upadanja in kdaj to nastopi. Ekipa Univerze Stony Brook v New Yorku je analizirala tudi dogajanje v možganih na molekularni ravni med tem hitrim staranjem. Iskali so biološke označevalce (angl. biomarker) – merljive kazalnike procesov, ki potekajo v telesu –, spremljali pa so tudi, kateri geni se izražajo. To jih je pripeljalo do sklepa, da je nevralna inzulinska odpornost glavni dejavnik, ki poganja pospešeno staranje možganov.

S pomočjo funkcijskega magnetnoresonančnega slikanja (fMRI) več kot 19.000 ljudi so ugotavljali, kateri deli kažejo znake upadanja in kdaj to nastopi. FOTO: Getty Images

»Odkrili smo kritično obdobje v srednjih letih, ko možgani začnejo doživljati zmanjšan dostop do energije, a še preden pride do nepopravljivih poškodb. V bistvu gre za 'upogib' pred 'zlomom',« je pojasnila glavna avtorica študije Lilianne R. Mujica-Parodi. Njihova analiza je pokazala na beljakovino, ki bi utegnila ščititi pred hitrim staranjem in ki deluje tako, da prenaša ketone v možganih. Možgani običajno kot gorivo uporabljajo glukozo, vendar lahko v stiski uporabijo ketone – ki nastanejo pri razgradnji maščob – in to storijo brez inzulina. »V srednjih letih so nevroni presnovno pod stresom zaradi nezadostnega goriva; mučijo se, a so še sposobni preživeti,« je dejala Mujica-Parodijeva. »Zato lahko zagotavljanje alternativnega goriva v tem kritičnem obdobju pomaga obnoviti njihovo delovanje.«

Ekipa je to preizkusila tudi v klinični študiji, v kateri je sodeloval 101 udeleženec različnih starosti. Dajali so jim bodisi ketone bodisi glukozo in opravili slikanja fMRI. Pri ljudeh, starih od 60 do 79 let, ketoni niso bistveno vplivali na destabilizacijo možganskih mrež, čeprav so opazili nekaj zmernih koristi pri starih od 20 do 39 let. Največje koristi pa so zaznali v skupini srednjih let, v »kritičnem obdobju« – pri ljudeh, starih od 40 do 49 let.

Potrebne bodo nadaljnje raziskave z večjimi skupinami ljudi, da bi ugotovili, ali bi lahko upočasnili ali preprečili staranje možganov in razvoj bolezni, za katere je značilen upad kognitivnih sposobnosti. FOTO: Getty Images

Čeprav so rezultati obetavni, je treba poudariti, da je šlo le za majhno študijo. Potrebne bodo nadaljnje raziskave z večjimi skupinami ljudi, da bi ugotovili, ali bi lahko na ta način upočasnili ali preprečili staranje možganov in razvoj bolezni, za katere je značilen upad kognitivnih sposobnosti. A kljub temu soavtor študije Botond Antal govori o paradigmatski spremembi v razmišljanju o preprečevanju staranja možganov. »Namesto da čakamo na kognitivne simptome, ki se morda niti ne pojavijo, dokler ne pride do znatnih poškodb, lahko potencialno identificiramo ljudi s tveganjem s pomočjo nevrometaboličnih označevalcev in ukrepamo že v tem kritičnem obdobju,« je prepričan Antal.