Na IJS podelili nagrade zlati znak Jožefa Stefana

Jan Rozman s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani je zlati znak Jožefa Stefana dobil za odmevnost doktorskega dela Fizikalni modeli epitelijske morfogeneze. Kot so zapisali v obrazložitvi nagrade, Rozmanovo doktorsko delo predstavlja izjemen prispevek k teoretični biofiziki, in sicer predvsem na področju mehanike in morfogeneze epitelijskih tkiv. V svojem delu je Rozman razvil minimalistične in konceptualno nove modele, ki z osupljivo preprostostjo pojasnijo kompleksne biološke pojave, kot so nastanek razvejanih struktur v tkivih in dominanca celičnih klonov brez genetskih prednosti. Posebej izstopata njegova obravnava in posplošitev ogliščnega modela epitelijskih tkiv, ki sta omogočili svež vpogled v delovanje organoidov kot pomembnih eksperimentalnih modelov tkiv, organov in bolezni.

Njegovo delo se odlikuje tako po izvirnosti kot po znanstveni odmevnosti. Rezultati doktorata so bili namreč objavljeni v najuglednejših mednarodnih revijah, kot so Nature Physics, Nature Communications in Physical Review Letters, članki pa so že dosegli visoko število citatov. Njegova dognanja o vlogi topoloških defektov in celične aktivnosti pri oblikovanju tkiv so odprla nova raziskovalna vprašanja in pomembno vplivala na nadaljnji razvoj področja. Poleg znanstvene odličnosti njegovo delo odlikuje tudi jasnost predstavitve in vizualna dovršenost, so navedli na IJS.

Blaž Škrlj z Mednarodne podiplomske šole Jožefa Stefana in IJS je zlati znak Jožefa Stefana dobil za odmevnost doktorskega dela Učinkovito nevro-simbolno strojno učenje. V svojem delu je obravnaval nove metode umetne inteligence, ki s kombinacijo nevronskih in simbolnih metod strojnega učenja zagotavljajo klasifikacijsko točnost sodobnih nevronskih mrež ter simbolno razlago naučenih nevronskih modelov. Razvil je nove zmogljive metode nevro-simbolnega učenja, ki so prilagojene za analizo različnih vrst podatkov - od besedilnih in tabelaričnih do relacijskih in omrežnih podatkov - kar je ključno za njihovo učinkovito uporabo v biologiji, medicini, finančni industriji in drugih vedah.

Najodmevnejši rezultati njegove doktorske disertacije vključujejo novo metodo za učinkovito učenje vektorskih vložitev vozlišč na večjih omrežjih ter metodo za rangiranje značilk s pomočjo nevronskih mrež s pozornostjo, uporabljeno za odkrivanje rastlinskih patogenov in za modeliranje finančnih tokov. Delo odlikujeta tudi zavezanost odprti znanosti in razvoju odprtokodnih programskih in spletnih orodij, ki jih lahko uporablja širša znanstvena skupnost. Njegovo orodje RaKUn za samodejno iskanje ključnih besed se uporablja v iskalniku finske nacionalne knjižnice, njegov spletni servis CaNDis pa omogoča raziskovalcem dostop do bioloških podatkovnih baz uporabnih za iskanje vzročnih povezav med boleznimi in patogeni.

Za izjemno doktorsko delo, ki vključuje devet člankov v vodilnih znanstvenih revijah, dve objavi na prestižnih mednarodnih konferencah ter 16 drugih publikacij, je Škrlj na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana prejel Zlato priznanje Summa cum laude. Škrlj je sicer objavil že več kot 120 del, ki so bila citirana več kot 1300-krat, kar ga v svetovnem merilu uvršča med vrhunske mlajše raziskovalce s področja umetne inteligence, so zapisali na IJS.

Andraž Dolar z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je zlati znak Jožefa Stefana dobil za odmevnost doktorskega dela Vpliv mikroplastike v zemlji na imunske procese pri kopenskem raku Porcellio Scaber (Crustacea:Isopoda). Kot prvi je podrobno raziskal vpliv mikroplastike v zemlji na testni organizem, to so kopenski raki vrste Porcellio scaber. V ta namen je razvil metodo izpostavitve testnih organizmov na standardnih substratih.

Izjemen prispevek predstavlja razvoj občutljivih in zanesljivih imunskih markerjev v hemolimfi za merjenje subletalnih vplivov, saj so plastični delci večinoma inertni in ne povzročajo akutne toksičnosti za organizme. Imunske markerje je vrednotil na več različnih nivojih in pri tem uporabljal širok nabor mikroskopskih, biokemijskih, proteomskih in genomskih pristopov, s katerimi je meril vpliv okoljsko relevantnih koncentracij različnih tipov mikroplastik v zemlji. Kot prvi je dokazal, da prisotnost mikroplastike v zemlji izzove spremembe na nivoju imunskega sistema kopenskega testnega organizma.

Raziskave predstavljajo temelj za uporabo imunskih označevalcev v ekotoksikoloških raziskavah na nivoju organizmov, tkiv, celic in na molekulskem nivoju, ter odpirajo vprašanja kaj ta sprememba na nivoju imunskega sistema pomeni za fitnes organizma v kontekstu obrambe pred patogeni in drugimi okoljskimi stresorji. Rezultati doktorskega dela omogočajo pripravo različnih mnenj o vplivu mikroplastike in plastike na okolje ter na pripravo različnih smernic za proizvodnjo in rabo plastičnih materialov. Rezultati doktorata je Dolar objavil v najuglednejših mednarodnih revijah kot so Science of the Total Environment, Frontiers in Immunology, Journal of Hazardous Materials and Polymers ter predstavil splošni javnosti.

Zlati znak Jožefa Stefana na IJS tradicionalno podeljujejo domačim in tujim avtorjem najodmevnejših doktorskih del s področja naravoslovno-matematičnih, tehniških, medicinskih in biotehniških ved v zadnjih treh letih. S priznanjem želijo spodbuditi mlade raziskovalce k še večji zavzetosti na znanstvenoraziskovalnem področju.