Zgodbe Dodekalogije 1972-1983: 1972
Prizorišče predstave 1972 za enega gledalca je Adrijina prikolica. Foto: Guido Mencari
TOMI Zdaj vidim, da mi je Ljubomir pisal. Aha.
Ljubomir je igralec iz Ivano-Frankivska in sem ga prosil, če bi ...
Živjo, Ljubomir. Me slišiš?
Blup blup. Slaba internetna povezava.
LJUBOMIR Ja! Daj mi sekundo.
TOMI Ljubomir ...
LJUBOMIR Halo, halo!
TOMI Ljubomir, najprej srečno novo leto!
LJUBOMIR Tudi tebi! Srečno novo leto. Vse najboljše tebi in tvoji družini.
TOMI Imam eno majhno prošnjo. Snemamo fragmente zgodb za leto 1972, za začetno predstavo Dodekalogije. Tukaj smo, v prikolici Adria. Ljubomir, a nisi ravno ti omenil prikolice Adria v svoji zgodbi?
LJUBOMIR Ja, moj oče, ko je bil brezdomen in je bil takrat v Gorici, je našel prikolico, Adria prikolico, in je nekaj časa živel v njej. Ne vem, kako dolgo ...
TOMI In tukaj imamo predmete - imamo tudi bankovec za 20.000 lir s Tizianom, ki je spremenil življenje tvojega očeta ...
LJUBOMIR Drži. Morda mu je rešil življenje ... Morda je ta bankovec omogočil, da sem zdaj tukaj.
TOMI Vse bi bilo drugače, če ne bi bilo tega bankovca. Tvoj oče in kasneje tvoja mama sta šla v tujino zaradi tebe ...
LJUBOMIR Ja, ja.
TOMI Imamo tudi obleko tvoje babice; v predstavi 1975 omenjamo to obleko in tvojo babico ...
LJUBOMIR To je čudovita obleka, zelo lepa, veliko mi pomeni, ker je kot neka skrivnostna obleka, veš. Nihče se je ni smel dotikati, bila je nekaj svetega.
TOMI Ljubomir, bil si tukaj v Novi Gorici, ko smo imeli vaje, ampak bil si tukaj tudi kot otrok, kajne?
LJUBOMIR Ja. Ja ...
TOMI Bi pozdravil gledalca? Ta predstava je za enega gledalca ali gledalko naenkrat ...
LJUBOMIR Živjo, živjo, prijatelj, prijateljica, zelo si lahko srečen, srečna, da si tukaj ...
/…/
STANE Ta obleka, je to obleka, o kateri smo govorili? Je to ta, ki nikoli ni bila oblečena?
TOMI Ja, to obleko je kupil mož zanjo kot presenečenje. Ta zgodba je na neverjeten način povezana z Gorico in Novo Gorico. Ja, obleka. Ja. In on tukaj v Novi Gorici prejme klic, da mu je žena umrla.
Ko so Nemci okupirali Ukrajino, tako kot v drugih krajih, so odpeljali s sabo ljudi. Ne govorim o taboriščih, ampak za služabnike ... In tako so jo odpeljali kot mlado punco, bila je stara šestnajst, ko so jo odpeljali. Najprej v Nemčijo. Ko pa so Nemci prišli v Italijo, je šla z njimi. Ona je bila z njimi štiri leta. Ko je bila stara dvajset, je bilo konec vojne in je bilo vprašanje, ali naj se sploh vrne, kje naj živi naprej, kako .... In se je odločila, da se vrne. In ko se je vrnila ob koncu vojne, tam ni bilo več nikogar in je mislila, da bo vedno sama. Ampak potem sreča moža in imata tudi otroke. Ona pri tem nemškemu paru, pri katerem je delala, delala ...
STANE Prisilno ...
TOMI Ja ... No, ona je z njimi živela v Gorici. In ko je njen mož trideset let kasneje odhajal v Novo Gorico, ker je bil tukaj mednarodni atletski miting ... Ko je on odhajal, je rekla: “No, tam čez, tam čez mejo sem jaz bila.” Tam je tisto mesto, v katerem je bila trideset let pred tem ...
Odlomek iz predstave za enega gledalca 1972, enega izmed dvanajstih gledaliških projektov
Dodekalogije 1972-1983 Tomija Janežiča, ki se bodo v okviru GO! 2025 zvrstili tekom celega leta 2025. Predstava 1972 je na ogled v foyerju SNG Nova Gorica vse leto 2025.