Še vedno pa velja upoštevati temperaturo zemlje. Vrtnine, ki jih na prosto sejemo in sadimo aprila, ko je zemlja ogreta vsaj na osem stopinj Celzija, bolje pa je, da je kakšno stopinjo višja. Poleg tega zemlja ne sme biti preveč namočena. Ko se ne oprijema orodja in obuval, je ravno pravšnja.
Aprilska setev in sajenje
Ko bodo vsi pogoji izpolnjeni, v prihajajočem mesecu sejemo redkvice, solato, špinačo, kolerabica, in v drugi polovici meseca še korenček in peso.
Na prosto pa lahko sadimo sadike cvetače, brokolija, zelja, glavnatega ohrovta, zelene, solate, pora in krompir. Tudi za čebulček je še čas.
Če še niste narisali letošnje pomladne zasaditve, to lahko naredite zdaj. Poglejmo, kam lahko sejemo in sadimo prej naštete zelenjadnice, koliko jim je treba gnojiti in katere se med seboj dobro razumejo, katerih pa ni dobro saditi skupaj.
Dobri sosedi aprilskih zelenjadnic, ki jih sadimo skupaj:
- brokoli – blitva, endivija, fižol, grah, špinača, zelena,
- cvetača – blitva, endivija, fižol, grah, paradižnik, solata, špinača,
- čebula – korenček, kumare, paradižnik, pastinak, rdeča pesa, solata, nikakor pa visok in nizek fižol, grah, por, zelje in ohrovt.
- korenček – blitva, čebula, drobnjak, por, radič, redkvica, solata,
- krompir – nizek fižol, grah, kolerabica, ohrovt, pastinak, špinača,
- ohrovt – blitva, nizek fižol, grah, špinača, zelena, solata,
- pesa – čebula, visok in nizek fižol, solata, nikakor pa ne špinača
- por – endivija, grah, korenček, paradižnik, peteršilj, nikakor pa nizek in visok fižol ter grah
- redkvica – blitva, bučke, nizek in visok fižol, grah, kolerabica in korenček, špinača, nikakor pa krompir
- solata – najmanj zahtevna rastlina, le peteršilj ni njen dobri sosed,
- špinača – brokoli, ohrovti, fižol, krompir, redkvica, zelje,
- zelena – brokoli, ohrovti, visok fižol, grah, kumare, paprika, paradižnik, por, solata, zelje,
- zelje – blitva, drobnjak, endivija, fižol, grah, jajčevec, por, solata, špinača, zelena, nikakor pa ob čebulo.
Najprej čebula, potem kapusnice
Ker je čebula slaba družba veliko zelenjadnicam, najprej mesto odmerimo njej, najbolje bo uspevala tam, jer so lani rasle bučnice, torej bučke, melone, lubenice, buče. Na kvadratni meter površine lahko dodamo približno en liter domačega komposta, nikakor pa z gnojenjem čebule ne gre pretiravati.
Med vrste čebule lahko sadimo solato in sejemo korenček. V bližini se bo dobro počutila tudi rdeča pesa.
Med kapusnice lahko sejemo špinačo in solato, pa tudi sadike zelene lahko razporedimo mednje. Cvetačo lahko sadimo tudi na gredo, na katero bomo v drugi polovici sadili paradižnik. Odlično uspevata skupaj. K zelju pa lahko dodamo por. Sadike brokolija pa lahko posadimo tudi ob rob grede z grahom.
Posebno gredo odmerimo krompirju. Sadimo ga, ko bo imela zemlja vsaj 10 stopinj Celzija, pred tem pa gredo pognojimo s tremi litri domačega komposta na kvadratni meter.
Če rdeče pese, solate, špinače, pora in korenčka ne bomo sadili oziroma sejali kot mešane posevke, torej k prej naštetim zelenjadnicam, jim lahko odmerimo samostojne grede. Še posebej je to primerno, če jih bomo sejali ali sadili v večji količini in če imamo dovolj prostora.
Zelo dobro skupaj uspevata na primer redkvica in solata, ali pa redkvica in kolerabica. Lahko jo sejemo tudi na gredo, kamor bomo kasneje sadili buče.
Kolobar je lahko zelo preprost
Pri načrtu se ni treba za vsako ceno držati priporočila, kako si morajo zelenjadnice slediti na gredah. Sadilni načrt lahko zelo poenostavimo tako, da se držimo pravila, da za rastlinami s plitvimi koreninami sadimo rastline z globokimi. In potem spet s plitvimi.
Ko enkrat ustvarimo za posamezni zelenjavni vrt najbolj ustrezno razporeditev treh obdobij setev in sejanja, ki je seveda odvisna tudi od tega, kaj sploh želimo gojiti, je načrt za vsako naslednje leto precej lažje narediti. Le vse posevke zamaknemo za eno gredico in že smo ustvarili kolobar, ki mu sledimo tudi pri gnojenju.
