Rok Čeferin je bil januarja lani izločen iz obravnave in odločanja o zadevi, v okviru katere je ustavno sodišče presojalo ustavnost novele zakona o RTVS. Uprava RTVS je pobudo za oceno ustavnosti, ki jo je konec leta 2022 vložil nekdanji predsednik programskega sveta RTVS Peter Gregorčič, novembra umaknila, sodišče pa o njej ni odločilo.
DS je nato decembra vložil zahtevo za oceno ustavnosti novele zakona o RTVS, saj meni, da novela krši več členov ustave zaradi postopka sprejemanja in vsebine. Kot je Gregorčič zapisal v utemeljitvi prijave KPK, je DS takrat ustavnemu sodišču predlagal, naj njihovo zahtevo za presojo ustavnosti združi z zadevo, v kateri je ustavno sodišče Čeferina že izločilo.
Gregorčič je v utemeljitvi prijave na KPK zapisal, da je Čeferin kršil določila zakona o integriteti in preprečevanju korupcije o izogibanju nasprotju interesov s tem, ko je v zadevi, ki jo je predlagal DS, postal sodnik poročevalec, torej sodnik, ki usmerja in vodi zadevo. "Čeferin torej kot sodnik poročevalec odloča o združitvi zahteve državnega sveta z zadevo, v kateri zaradi nasprotja interesa sploh ne sme soditi," je zatrdil Gregorčič v utemeljitvi prijave. "Gre torej za nedvomen obstoj okoliščin nasprotja interesov," je še poudaril.
V sporočilu za javnost je Gregorčič skupaj z avtorjem pobude za presojo ustavnosti novele zakona o RTVS Matejem Avbljem zapisal, da na svetovni dan svobode medijev z obžalovanjem ugotavlja, da slovensko ustavno sodišče "ni več sposobno zavarovati svobode izražanja, ki je prvi temelj svobode medijev". Menita, da sodišče ne more uresničiti ustavne vloge v razumnem času skladno z načelom učinkovitega sodnega varstva. Poleg tega sodniki sodišča po njunem mnenju ne premorejo dovolj integritete, da bi zavarovali njegovo neodvisnost in nepristranskost.
STA je za odziv prosila ustavnega sodnika Čeferina in tudi ustavno sodišče.