vestnik

Tine Novak zaradi soboške obvoznice izgublja potrpljenje in od Alenke Bratušek pričakuje konkretnejše korake

Rok Šavel, 23. 1. 2025
Jure Kljajić
Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek in njena tesna sodelavka Olga Belec sta si konec lanskega marca traso težko pričakovane vzhodne soboške obvoznice skupaj s Tinetom Novakom in Mitjo Horvatom, direktorjem BTC City Murska Sobota, ogledali v živo. Od takrat ni bistvenih premikov pri projektu.
Aktualno

Pomurski poslanec Tine Novak je ministrstvo za infrastrukturo jasno in glasno pozval h konkretnejšim korakom pri izvedbi projekta vzhodne soboške obvoznice.

Projekt vzhodne soboške obvoznice, ki velja za enega najpomembnejših regijskih projektov, se že več kot desetletje prestavlja iz leta v leto. Čeprav je projekt vključen v državni proračun, za letos je zanj predvidenih štiri milijone evrov, njegovo dokončanje pa v letu 2028, je v realnosti daleč od tega, da bi lahko kaj kmalu prišlo do zasaditve prve lopate. Izgovorov je sit tudi pomurski poslanec Tine Novak iz vrst vladajoče Svobode, ki je v tem mandatu vložil že več naporov v pospešitev projekta, med drugim je v delovni skupini zbral vse pristojne, ki so za projekt odgovorni. V prvi vrsti je seveda to ministrstvo za infrastrukturo oziroma direkcija za infrastrukturo, ki je naročnik projekta. Kot je navedel v javni objavi, se, ob vseh nadaljnjih prizadevanjih, še vedno soočamo z razpršenimi pristojnostmi, zapletenimi birokratskimi postopki in nerešenimi odkupi zemljišč, kar onemogoča, da bi se gradnja že začela.


Vsak mesec zamude je izgubljena priložnost za regijo


"Kot poslanec sem se redno povezoval z deležniki, zlasti z Ministrstvom za infrastrukturo, da bi pospešil odločitve. Prav na tem ministrstvu pričakujem konkretnejše korake, saj je skrajni čas, da se ta projekt preneha obravnavati kot nedokončana zgodba. Kljub večkratnemu poudarjanju nujnosti namreč na terenu ni opaziti resničnega napredka, kar krepi občutek, da so cilji oddaljeni bolj, kot bi morali biti," je bil kritičen pomurski poslanec, ki poudarja, da vsak nadaljnji mesec zamude pomeni zamujeno priložnost za regijo, ki potrebuje varnejše in učinkovitejše prometne rešitve. Ob tem se upravičeno sprašuje, kako lahko ob zagotovljenih financah še vedno prevladuje stanje, kjer administrativne ovire in zapleteni postopki blokirajo začetek gradnje.

alenka-bratusek, mitja-horvat, btc-murska-sobota, ministrica-za-infrastrukturo, obvoznica
Jure Kljajić
Bo poslanec z javnim pozivom spodbudil svojo ministrico in pristojne, da se aktivnosti pri projektu vendarle pospešijo?

"Vztrajam, da je naloga vsakega akterja v procesu jasno in pravočasno izpolniti svoje obveznosti. Ko gre za razvojno pomemben projekt, bi morala biti prožnost pri reševanju ovir samoumevna. Zavedam se odgovornosti, ki sem jo sprejel, zato ne bom pristal na stanje, kjer se sredstva ne izkoristijo, občani pa še naprej čakajo na izboljšano infrastrukturo. Zato pričakujem, da se Ministrstvo za infrastrukturo in vsi pristojni organi nemudoma zavežejo k jasni časovnici in učinkovitemu reševanju preostalih formalnosti. Brez takšnega pristopa bo prepad med obljubami in dejanskimi rezultati le še večji, regija pa si ne zasluži novih odlašanj. Gradnja se lahko začne – če ji končno odpremo vrata," je še navedel Novak v objavi na družbenem omrežju. Neposreden poziv je prav gotovo pritegnil pozornost ministrice Alenke Bratušek in celotnega koalicijskega ustroja.


V teku javno naročilo za sebeborski zadrževalnik


Celoten projekt soboške vzhodne obvoznice, katerega del je tudi izgradnja sebeborskega zadrževalnika, je sicer v proračunu ocenjen na več kot 33 milijonov evrov, investicija pa deloma zapade tudi na soboško občino in občino Moravske Toplice. Mestna občina je v letošnjem letu za projekt namenila okoli pol milijona evrov, skupno pa naj bi v obdobju 2025-2027 za vzhodno soboško obvoznico rezervirala sredstva v višini 1,4 milijona evrov. Prispevek soboške občine je namenjen odkupu potrebnih parcel za ureditev dostopnih cest, ki bodo tudi ob izvedbi obvoznice ostale v občinski lasti, in za izgradnjo sebeborskega zadrževalnika. Moravskotopliška občina na drugi strani pa mora sofinancirati le zadrževalnik, ki bo zgrajen na njenem območju. Po sporazuma, ki so ga podpisali leta 2021 v Lendavi, morata namreč občini prispevati obe po pol milijona evrov za protipoplavni objekt, ki je pogoj za izgradnjo obvoznice. Občina Moravske Toplice namerava ta sredstva zagotoviti v proračunih za 2025 in 2026.


Se bo našel evropski denar?


Ocenjeni stroški zadrževalnika so se sicer od let 2021 podvojili, saj naj bi investicija danes znašala okoli 10 milijonov evrov, država pa si želi za njeno izvedbo pridobiti tudi sofinanciranje iz evropskih sredstev. Načrt za okrevanje in odpornost je kot vir za evropski denar odpadel, v prihodnjem mesecu, ko bo minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek dal na mizo predlog spremembe operativnega programa kohezijske politike, pa bo jasno, ali se bo za zadrževalnik denar našel v koheziji. Da se očitno vendarle nekaj dogaja vsaj pri zadrževalniku, pa je razvidno iz portala javnih naročil, saj je direkcija za infrastrukturo nedavno objavila javno naročilo, s katerim išče izvajalca za inženirske storitve pri gradnji sebeborskega zadrževalnika.

soboska-vzhodna-obvoznica tine-novak alenka-bratusek ministrstvo-za-infrastrukturo mestna-obcina-murska-sobota obcina-moravske-toplice sebeborski-zadrzevalnik
Priporočeno vsebino

Anketa

Si želite na slovenskih avtocestah višjih dovoljenih hitrosti?