Bolj igra kot katerakoli igra
Zapletena beseda: dodekalogija - dvanajst predstav, pet gledaliških hiš, stadion, predstava za enega gledalca v počitniški prikolici, Evropska prestolnica kulture, Tomi Janežič, goriška regija, dve državi - pardon pet, cel kup nekih letnic, ki bore malo povedo … Kaj lahko od takega projekta pričakuje gledalec? Bodo na ogled res peturne predstave, bomo res morali brati nadnapise, je treba videti vse predstave v pravilnem vrstnem redu, da ima ogled smisel? Kaj, če kakšno izpustimo? Je to sodobna umetnost, bomo sploh kaj razumeli?
Prva uprizoritev projekta Dodekalogije 1972–1983 je bila predstava 1978, ki je premiero doživela decembra 2023 v Temišvaru. Foto: Guido Mencari
Vprašanj je veliko več kot odgovorov, še posebej v tem trenutku, ko celoten projekt še ni dokončan. Vsekakor pa lahko po že narejenem sklepamo, da če kaj, potem bo nekaj svežega, novega, nekaj, česar v našem gledališkem okolju nismo vajeni, a se ob ogledu obenem počutimo tako domače, kot da smo z ustvarjalci skupaj odraščali. Gledališče, ki v resnici ni gledališče, igra, ki ni igra, kot smo je vajeni - oziroma ki je veliko bolj igra kot katerakoli igra, ki smo jo videli do zdaj.
Če lahko kaj rečemo za predstave Tomija Janežiča, je to dejstvo, da gre v raziskovanju gledališke teme vedno do konca. Če že ne do konca, pa vsaj do tja, do koder je v danem trenutku moč iti. In za tokratni projekt, ki predstavlja enega od glavnih projektov Evropske prestolnice kulture GO! 2025, se je Tomi odločil, da se bo poglobil v svoje novogoriške korenine, v okolje, v katerem je odraščal. In bolj kot je kopal po preteklosti, bolj so na plano prihajale zgodbe, lokalne posebnosti, mednarodne povezave – in kaj kmalu je postalo jasno, da se zgodbe o goriški regiji preprosto ne da povedati v eni predstavi in zgolj na en način. In tudi, da je goriška zgodba veliko globlje vpeta v zgodovino Evrope kot zgolj, da na tem območju obstaja somestje nove in stare Gorice, kjer prebivajo Slovenci, Italijani in Furlani.
Dodekalogija 1972-1983 skozi leto
Omnibus dvanajstih avtorskih projektov
Transgeneracijska dokumentarna fikcija
Januar: predstava 1972 za eno osebo v počitniški prikolici v SNG Nova Gorica
Februar: premiera predstave 1973 na malem odru SNG Nova Gorica
Marec: premiera predstave 1974 v Slovenskem mladinskem gledališču Ljubljana
April: predstava o predstavi 1975 Akademskega dramskega gledališča Ivana Franka iz Ivano-Frankivska (Ukrajina) v Novi Gorici
Maj: enkratni dogodek 1976 na stadionu v Novi Gorici
Junij: enkratni dogodek 1977 v avditoriju SNG Nova Gorica
Julij: gostujoča predstava 1978 Madžarskega državnega gledališča Csiky Gergely iz Temišvara (Romunija) v Novi Gorici
Avgust: premiera predstave1979 v Ustvarjalnem centru na Kruščah
September: premiera predstave 1980 v Slovenskem mladinskem gledališču Ljubljana
Oktober: gostujoča predstava 1981 Novosadskega gledališča v SNG Nova Gorica
November: premiera predstave 1982 na malem odru SNG Nova Gorica
December: zaključni dogodek1983 v Novi Gorici
Nakup celoletne vstopnice je mogoč do 31. januarja.
Iz teh premislekov je nastal koncept dvanajstih uprizoritev, ki bo Novo Gorico povezal z ostalimi deli nekdaj bivše države: galicijskim Ivano-Frankivskom v Ukrajini, kjer so se na ruski fronti bojevali naši pradedje, Novim Sadom, najbolj narodnostno mešanim mestom v bivši Jugoslaviji, ter Temišvarom, ki ima z Gorico zanimivo trgovsko povezavo. Tako kot izbor produkcijskih partnerjev bo pester tudi format predstav. Moč bo videti tako predstavo za enega gledalca v počitniški prikolici kakor enkratna dogodka na stadionu ter na novo zgrajenem amfiteatru. Ogledali si bomo lahko tudi predstavo o predstavi, dve gostujoči predstavi iz tujine, predstavo v Ustvarjalnem centru na Kruščah, dve predstavi v Mladinskem gledališču ter dve predstavi in zaključni dogodek v SNG Nova Gorica. Edino na ta način je mogoče zaobjeti kompleksnost goriškega kulturnega prostora. Pa še to zna biti, da ne bo dovolj.
Poleg omenjene gledališke pestrosti gledalec lahko pričakuje, da se bo potopil v gledališko izkušnjo, da bo postal del skupnosti, kar je v današnjem času še posebej pomembno. Da se bo na nostalgično popotovanje odpravil skupaj z ljudmi, ki bodo na začetku poti neznanci in s katerimi si bo ob koncu leta delil unikatno gledališko izkušnjo.
“Ampak predstave Tomija Janežiča niso običajne predstave, prej bi jih lahko opisali kot odprto sobivanje na določeno temo, dostopno čisto vsakemu, ki je pripravljen predstavi stopiti nasproti. Tokratno sobivanje bo na temo Gorice med leti 1972 in 1983. Lepo vabljeni v našo družbo.”
Marko Bratuš
umetniški vodja SNG Nova Gorica
In ne - nikakor ni treba videti vseh predstav, da bi se lahko vključili v gledališko izkušnjo Dodekalogije 1972-1983, tudi vrstni red ogleda ni zares usoden za razumevanje pripovedi, nadnapisi bodo vsekakor ključni del predstav, še posebej tistih, ki niso narejene v slovenskem jeziku in nenazadnje - da, nekatere predstave bodo vsekakor daljše kot običajno. Ampak predstave Tomija Janežiča niso običajne predstave, prej bi jih lahko opisali kot odprto sobivanje na določeno temo, dostopno čisto vsakemu, ki je pripravljen predstavi stopiti nasproti. Tokratno sobivanje bo na temo Gorice med leti 1972 in 1983. Lepo vabljeni v našo družbo.
Marko Bratuš, umetniški vodja SNG Nova Gorica