Pred sejo Državnega sveta RS je potekala izredna seja pristojne Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, ki je predlog odložilnega veta podprla. "Vlagatelji predloga za sprejem odložilnega veta so opozorili, da gre za enega od ključnih zakonov iz napovedane širše reforme zdravstvenega sistema ter da so že od faze priprave zakona mnenja stroke in širše javnosti glede primernosti vsebine zakona deljena. O neusklajenosti zakona priča tudi dejstvo, da se je v okviru zakonodajnega postopka v vsebino predloga ZZDej-N poseglo s številnimi amandmaji, večkrat tudi na popolnoma kontradiktoren način," so iz državnega sveta sporočili po glasovanju.
Izpostavili so, da so bili v fazi priprave dopolnjenega predloga zakona na matičnem delovnem telesu Državnega zbora RS spremenjeni skorajda vsi členi predloga ZZDej-N, pri čemer pa se ni v celoti upoštevalo obsežnih pripomb Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, predvsem glede neskladja posameznih predloženih rešitev z Ustavo Republike Slovenije, in pripomb ter opozoril stroke.
Dvomijo v učinkovitost skrajševanja čakalnih vrst
Sprejeta novela po prepričanju svetnikov ne uvaja ukrepov, ki bi vodili do skrajševanja čakalnih vrst. Prav tako po njihovem mnenju novela ne bo vodila do boljšega dostopa do zdravstvenih storitev, pač pa v občutljiv in kompleksen sistem uvaja obsežne spremembe in omejitve, ki bodo močno vplivale na delo zdravstvenih delavcev ter sodelavcev in delovanje javnega zdravstvenega sistema. "Pri tem pa ne predvidi nobenih rešitev za težave, ki jih bodo povzročili sprejeti ukrepi - med drugim zmanjšanje števila obravnav pri koncesionarjih ali v čistem zasebnem delu izvajanja zdravstvene dejavnosti, ki se jih bo težko nadomestilo v okviru javnih zdravstvenih zavodov. Negativne posledice pa bodo pri tem občutili zlasti pacienti," so zapisali v obrazložitvi.
Opozorili so, da lahko novela privede do tega, da se bodo zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih odločali za odpoved delovnega razmerja, se zaposlovali pri koncesionarjih ali čistih zasebnih izvajalcih zdravstvene dejavnosti in nato z javnimi zdravstvenimi zavodi sklepali pogodbe o sodelovanju.
S sprejeto novelo zakona se po njihovem prepričanju posega v ustavne pravice in svoboščine, kot so prepoved diskriminacije in enakost pred zakonom, pravica do zasebne lastnine, svoboda dela ter svobodna gospodarska pobuda, kar lahko vodi do poslabšanja stanja v okviru javnega zdravstvenega sistema v Sloveniji in posredno negativno vpliva na možnost uveljavljanja ustavne pravice do zdravstvenega varstva.
Še posebej so izpostavili člen, ki se nanaša na omejitve koncesionarjev glede porabe presežkov prihodkov nad odhodki, saj ta po njihovem prepričanju predstavlja močan poseg v pravico do zasebne lastnine ter svobodne gospodarske pobude. "Novela zakona namreč določa, da koncesionar (tako kot javni zdravstveni zavodi in drugi javni zavodi) presežek prihodkov nad odhodki porabi za opravljanje in razvoj zdravstvene dejavnosti, in sicer za investicije v prostore in opremo, za stroške usposabljanja in stalnega izpopolnjevanja ter plač zaposlenih ali za tekoče stroške poslovanja," so zapisali.
Neprimerna in nedopustna se jim zdi tudi ureditev iz 8. člena ZZDej-N, v skladu s katero se odvzema pristojnosti lokalnim skupnostim za določitev javne mreže na primarni ravni, ki jo bodo nato primorane zagotavljati brez kakršnegakoli vpliva na njeno vsebino.
Zopet se zapravlja čas in denar. Z zavlačevanjem se ne bo nič pridobilo. To je zgolj nadaljne politiziranje teme, kjer politika ne bi smela biti vpletena. Skrajni čas bi že bil, da se DS ukine.
Skrajšale se bodo, ko bodo zdravniki začeli delati, tam kjer morajo.