Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Bivanje

Prehladno ali prevroče? Kako temperatura doma vpliva na spomin in zbranost starejših

Kako lahko ustrezna temperatura izboljša kognitivne funkcije starejših.
Tako previsoke kot prenizke temperature negativno vplivajo na kognitivne funkcije starejših. Foto: Delo UI
Tako previsoke kot prenizke temperature negativno vplivajo na kognitivne funkcije starejših. Foto: Delo UI
Delo UI
8. 2. 2025 | 07:00
5:56

Povezava med temperaturo doma in kognitivnim zdravjem starejših

Optimalna temperatura doma igra ključno vlogo pri ohranjanju kognitivnega zdravja starejših. Raziskava, ki jo je izvedel Hinda and Arthur Marcus Institute for Aging Research v sodelovanju s Harvard Medical School, je pokazala, da starejši najmanj težav z zbranostjo doživljajo pri temperaturah med 20–24 °C. Znotraj tega temperaturnega razpona so udeleženci raziskave poročali o najmanjših težavah s koncentracijo, kar potrjuje, da je to optimalna temperatura za kognitivno delovanje.

Odstopanje od tega optimalnega razpona za 4 °C v katero koli smer je podvojilo verjetnost težav z zbranostjo. To pomeni, da tako previsoke kot prenizke temperature negativno vplivajo na kognitivne funkcije starejših. Posebej občutljivi so na mraz, kar lahko pripišemo fiziološkim spremembam, ki jih prinaša staranje. Nižje temperature povzročajo krčenje krvnih žil, kar lahko omeji pretok krvi v možgane, to pa posledično vpliva na kognitivno delovanje. Poleg tega se celice telesa pri nizkih temperaturah trudijo vzdrževati pravilno telesno temperaturo, kar porablja energijo, ki bi sicer bila na voljo za delovanje možganov.

image_alt
To je idealna bivalna temperatura

Raziskava je vključevala 47 odraslih, starejših od 65 let, ki so živeli v skupnostnih stanovanjih. Med enoletno študijo so spremljali temperature v njihovih domovih in samoporočila o sposobnosti zbranosti. Rezultati so bili objavljeni v Journal of Gerontology: Medical Sciences in jasno kažejo na potrebo po vzdrževanju ustreznih temperaturnih pogojev v stanovanjih starejših, ne le za fizično udobje, temveč tudi za ohranjanje kognitivnih funkcij.

Pomen teh ugotovitev je še posebej velik za starejše z nizkimi dohodki, ki si težje privoščijo ustrezno ogrevanje ali hlajenje svojih domov. Kot je poudaril vodilni avtor študije, Amir Baniassadi, je nujno, da se javne zdravstvene intervencije in stanovanjske politike osredotočijo na zagotavljanje klimatske odpornosti za starejše. V prihodnosti bo zagotavljanje dostopa do okolij s kontrolirano temperaturo ključno za zaščito njihovega kognitivnega zdravja, še posebej ob naraščajočih globalnih temperaturah.

image_alt
Matjaž Valenčič: Slovenci smo glede ogrevanja razvajeni in potratni (VIDEO)

Potreba po klimatsko odpornih stanovanjih za starejše

Klimatske spremembe prinašajo vedno bolj ekstremne temperature, kar lahko resno ogrozi kognitivno zdravje starejših. Raziskave kažejo, da starejši najboljše kognitivne funkcije dosegajo pri temperaturah med 20–24 °C, vendar pa so odstopanja od tega razpona povezana z večjo verjetnostjo težav z zbranostjo. Pričakovano povečanje ekstremnih vremenskih pojavov bo še dodatno otežilo vzdrževanje optimalnih temperaturnih pogojev v domovih starejših, kar lahko poslabša njihovo kognitivno zdravje.

Rešitve za to težavo vključujejo uporabo pametnih tehnologij, ki omogočajo natančno regulacijo temperature, izboljšanje energetske učinkovitosti stanovanj in širši dostop do hladilnih virov, kot so klimatske naprave. Pametne tehnologije, kot so termostati, ki samodejno prilagajajo temperaturo glede na potrebe prebivalcev, lahko znatno prispevajo k ohranjanju optimalnih pogojev za kognitivno delovanje. Poleg tega izboljšanje energetske učinkovitosti stavb zmanjšuje stroške ogrevanja in hlajenja, kar je še posebej pomembno za starejše z nizkimi dohodki.

image_alt
Bojan Žnidaršič: Kako optimizirati stroške ogrevanja, ki predstavljajo kar 80 % vseh stroškov gospodinjstva (VIDEO)

Posebna skrb mora biti namenjena ranljivim skupinam, kot so starejši z nizkimi dohodki, ki imajo omejene možnosti za nadzor temperature v svojih domovih. Ti posamezniki so pogosto najbolj izpostavljeni negativnim učinkom ekstremnih temperatur, saj si težje privoščijo ustrezno ogrevanje ali hlajenje. Javne zdravstvene intervencije in stanovanjske politike morajo zato vključevati ukrepe za zagotavljanje klimatske odpornosti za starejše, da bi preprečili kognitivni upad in izboljšali njihovo splošno kakovost življenja.

Kot je poudaril Amir Baniassadi, vodilni avtor študije, je nujno, da se razvijejo tehnološke, finančne in politične rešitve, ki omogočajo starejšim ohranjanje udobnega in zdravju prijaznega temperaturnega okolja v njihovih domovih. To vključuje tudi podporo za izboljšanje energetske učinkovitosti stanovanj in širšo dostopnost do klimatskih naprav, še posebej v obdobjih ekstremnih vremenskih razmer.

S povečevanjem globalnih temperatur bo zagotavljanje dostopa do temperaturno nadzorovanih okolij ključno za zaščito kognitivnega zdravja starejših. Proaktivni ukrepi, kot so integracija pametnih tehnologij in izboljšanje energetske učinkovitosti, bodo prispevali k boljši kakovosti življenja starejših in zmanjšali tveganje za kognitivni upad zaradi ekstremnih temperatur.

Vsebina je bila ustvarjena s pomočjo umetne inteligence.

Sorodni članki

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine