Po besedah sekretarja skupnosti Denisa Sahernika zaposleni ugotavljajo, da se delovni pogoji še vedno ne odražajo v plačilu.
Sahernik je za STA pojasnil, da je večina zaposlenih v socialnih zavodih izrazila nezadovoljstvo s prenovo plačnega sistema. "Izjave v javnosti so med zaposlenimi razširile upanje in velika pričakovanja, zato jih je resničnost še toliko bolj prizadela, in ugotavljajo, da se delovni pogoji ne odražajo v plačilu," pravi.
Ker se je z uveljavitvijo plačne reforme prenehal izvajati posebni vladni projekt za plačno skupino J v dejavnostih zdravstva in socialnega varstva, ki se je izvajal od januarja 2023 in iz naslova katerega se je javnemu uslužbencu lahko za posamezen mesec izplačala delovna uspešnost v višini do 150 evrov bruto (za polni delovni čas), so bila izplačila nekaterih celo nižja kot pred reformo.
Večini sto evrov bruto, nekaterim pa niti 38
S 1. januarjem se je po njegovih navedbah večini njihovih zaposlenih plača dvignila za 100 evrov bruto, nekaterim tudi za manj. Ob tem pa opozarja, da je v prejšnjem sistemu več kot 50 odstotkov zaposlenih imelo osnovno plačno izhodišče nižje od minimalne plače. Ker jim je delodajalec plačeval razliko do minimalne plače, pa so že prej prejemali vsaj minimalno plačo, kar je v lanskem letu pomenilo 1253,90 evrov bruto. Tisti, ki so na novi plačni lestvici uvrščeni v 2. plačni razred - prvi je pod minimalno plačo, zato vanj ni uvrščen nihče -, so tako z upoštevanjem doplačil delodajalca z januarsko plačo dejansko prejeli le 37,62 evra bruto več.
Na ministrstvu za javno upravo so ob vstopu v nov sistem poudarjali, da dvig osnovne bruto plače nad minimalno, prinaša več kot zgolj to, da posameznik ne bo več prejemal doplačila do minimalne plače. Poznala se mu bodo napredovanja, višja bo osnova za obračun dodatkov. Zaposleni, ki so prej dobivali doplačilo do minimalne plače, pa so lahko že v izhodišču, torej tudi brez napredovanj, uvrščeni nekoliko višje na plačni lestvici in ne nujno v prvi plačni razred nad minimalno plačo.
Za nekatere je to vse, kar bodo dobili
A tudi naslednjih nekaj razredov ne prinaša zelo visokih zneskov. Kdor je uvrščen v 3. plačni razred, je prejel 76,36 evra bruto več (ob upoštevanju predhodnih doplačil delodajalca). To bo zanje tudi edini dvig, medtem so ostali dobili 100 evrov bruto več, preostanek še bodo. Uvrščeni v 4. plačni razred bodo recimo z oktobrom, ko sledi drugo izplačilo povišanja, prejeli zgolj še 16,27 evra bruto več, izpostavlja Sahernik.
Na ministrstvu izpostavljajo, da možnost spregleda izobrazbe velja tudi na primer za kuharje, čistilke, tehnike, ki jih lahko vodje oz. predstojniki razporedijo na zahtevnejša primerljiva delovna mesta, za katera je določen višji razred. Ob izpolnjenih pogojih pa se jim lahko plača poviša tudi za opravljanje nalog na istem delovnem mestu in so lahko uvrščeni tudi v deseti (najvišji) plačni razred delovnega mesta. Obstaja pa tudi možnost mesečnega nagrajevanja delovne uspešnosti, so še navedli.
A v Skupnosti socialnih zavodov ocenjujejo, da bi morala biti osnovna plača zaposlenih v njihovi dejavnosti že v izhodišču za najmanj 20 odstotkov višja od primerljivih delovnih mest. To bi omogočilo, da bi bili zavodi konkurenčni drugim panogam, da bi privabili in zadržali visokokakovostne kadre ter prepoznali zahtevnost, težavnost in odgovornost njihovega dela, zlasti pri skrbi za najranljivejše skupine v družbi.
Ocenjujejo, da se je v povprečnem domu starejših, ki ima približno 160 stanovalcev, strošek za izplačilo plač s 1. januarjem povišal za približno 7,5 odstotka (12.000 evrov). V skladu z dopolnilom k noveli zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je bil sprejet decembra lani, se bodo dodatni stroški dela iz tega naslova sofinancirali iz proračuna.
dezurni@styria-media.si
edini ki so v zadnjih 15 letih dvigali minimalno placo so bili levica in golobar.
Vsak poklic je pomemben, si lahko zamislite, da ne bi bilo snažilk in smetarjev??
Pri nas se Avstrijci, Nemci, Švicarji, Španci in ostali držijo za glave, ko vidijo koliko so obdavčene naše plače in koliko ostane delavcu, še huje je to, ker potem nismo zanimivi kot trg, kjer bi tuja podjetja odpirala večje firme… ...prikaži več in zaposlovala veliko ljudi s primernim plačilom, kajti strošek na delavca je preveč visok in delavec, ki ne prejme višjega neto ne bo želel delati za njih, namen tujih podjetij pa je, da delavcu ostane več, da bo imel elan delati za njih. Krog sklenjen.