Dedovanje je lahko čustveno in pravno zapleten postopek, ki pogosto prinese nesoglasja med dediči.
Da bi se izognili nepotrebnim prepirom in zagotovili, da se premoženje razdeli skladno z vašo voljo, je ključno, da vprašanja dedovanja uredite pravočasno. Ena izmed najpomembnejših odločitev pri tem je priprava oporoke.
Oporoka - zakaj je nujna?
Oporoka je pravni dokument, s katerim jasno izrazite svojo voljo. Je osebna in pravno zavezujoča izjava, s katero posameznik določi, kako naj se po njegovi smrti razdeli premoženje. Če oporoke ni, preide dedovanje na zakonsko določena pravila, ki pa pogosto ne odražajo dejanskih želja pokojnika. Z oporoko lahko natančno določite, komu bo pripadlo vaše premoženje, kako bodo razdeljeni posamezni deleži ali celo koga izločate iz dedovanja – vendar pri tem ne smete prezreti pravic nujnih dedičev. Dobro urejena oporoka zmanjša tveganje za zaplete med dediči in pomaga zagotoviti, da se vaša volja uresniči.
Oporoko je mogoče sestaviti na različne načine, odvisno od konkretnih razmer in zmožnosti zapustnika. Vsaka oblika oporoke – naj bo to lastnoročna, pisna pred pričami ali notarska – ima svoje značilnosti in prednosti. Ker so za veljavnost dokumenta ključni določeni pogoji, se pred sestavo oporoke priporoča strokovno pravno svetovanje, s čimer se izognete morebitnim napakam ali sporom v prihodnosti.
Pazite, da vas življene ne prehiti! Ne odlašajte s pripravo oporoke ali dedovanje urediti z drugimi dokumenti – pogodba o preužitku ali pogodba o doživljenjskem preživljanju. Za vse dileme je tu Pravnik na dlani – pravno svetovanje preko telefona.
Dedovanje brez oporoke – kaj pravi zakon?
Če oporoka ni sestavljena, dedovanje poteka po zakonitih dednih redih. Takšno obliko dedovanja imenujemo tudi dedovanje po zakonu.
Dedni redi so sledeči:
- Prvi dedni red: zapustnikovi otroci in preživeli zakonec ali zunajzakonski partner dedujejo enakopravno in dobijo enake dele lastnine.
- Drugi dedni red: če zapustnik nima otrok, dedujejo njegovi starši in preživeli zakonec ali zunajzakonski partner.
- Tretji dedni red: če ni ne potomcev ne staršev, dedujejo stari starši in njihovi potomci.
Zakon določa, da imajo nujni dediči (to so pokojnikovi otroci in posvojenci, pokojnikovi starši, pokojnikov zakonec) pravico do določenega deleža zapuščine – nujni delež (). To je njihova pravica tudi če jih oporoka ne omenja.
Davek na dedovanje
Pri dedovanju je treba upoštevati tudi davčne obveznosti. V Sloveniji davek na dedovanje ni enak za vse dediščine in vse dediče. Dediči prvega dednega reda, kot so otroci in zakonec, so oproščeni davka, medtem ko morajo dediči drugih dednih redov plačati določen odstotek vrednosti dedovanega premoženja. Pomembno je, da se vnaprej pozanimate o višini davka in morebitnih olajšavah.
Pravnik na dlani je specializiran za področje dedovanja. Vsak primer dedovanja je drugačen in unikaten, zato naj vas ne bo strah vprašati za pomoč. Pokličite 01 280 8000 ali si rezervirajte pravni posvet na spletni strani.
Kako vam lahko pomaga pravnik?
Dedovanje lahko postane pravno zapleteno, zlasti v primerih, ko:
- ni jasno, kaj komu pripada,
- pride do sporov med dediči, ali
- zapuščina vključuje nepremičnine ali druge posebne vrste premoženja.
Pravnik na dlani vam lahko pomaga pri razjasnitvi vaših pravi. Prav tako opravlja storitev pregled oporoke in priprava oporoke. S pravočasnim pravnim svetovanjem boste prihranili čas, denar in nepotrebne skrbi.
Če razmišljate o pripravi oporoke ali se soočate z zapletenim primerom dedovanja, se obrnite na strokovnjake, kot je ekipa Pravnik na dlani. Pomagali vam bomo poiskati najboljšo rešitev za vaš pravni primer.
