Letošnji dan prostoživečih vrst s poudarkom na financiranju ohranjanja biotske raznovrstnosti

Prosto živeče živalske in rastlinske vrste so bistvene za ohranjanje narave. So gradniki zdravih ekosistemov, uravnavajo naravne procese in so temelj biotske raznovrstnosti ter s tem zapletene mreže življenja na Zemlji, so v sporočilu za javnost zapisali na ministrstvu.

Ob tem so opozorili, da današnja intenzivna človeška dejavnost, raba prostora, onesnaževanje in prekomerna raba naravnih virov vse bolj presega sposobnost narave, da se prilagodi in obnovi.

Kot poudarjajo na ministrstvu, je v luči trojne planetarne krize - podnebne spremembe, izguba biotske raznovrstnosti in onesnaževanje - inovativno in trajno financiranje ohranjanja narave bolj nujno kot kdaj koli prej.

"Finančna sredstva, ki so namenjena ukrepom za obnovo in ohranjanje narave, pa trenutno ne zadoščajo, da bi lahko dosegali nujne cilje ohranjanja in obnove narave," so opozorili.

Po navedbah ministrstva so trenutna sredstva, namenjena ohranjanju biotske raznovrstnosti na svetovni ravni, ocenjena na približno 143 milijard dolarjev letno, za doseganje zastavljenih nujnih ciljev pa bi potrebovali 824 milijard dolarjev letno.

K povečanju financiranja, ki bi prispevalo k dolgoročnemu financiranju doseganja svetovnih ciljev trajnostnega razvoja, vključno s cilji za ohranjanje narave in biotske raznovrstnost, je zato pozval tudi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres.

Iskanje novih finančnih virov in zagotavljanje krepitev kapacitet za izvajanje ukrepov za ohranjanje biotske raznovrstnosti sta prepoznana ključna izziva tudi v Sloveniji in sta vključena v ukrepe nacionalnega programa varstva narave 2020-2030, so poudarili na ministrstvu.

V skladu z nacionalnim programom so v Sloveniji ocenjene potrebe za financiranje ohranjanja biotske raznovrstnosti na 47 milijonov do 53 milijonov evrov letno. V proračunu Slovenije za leto 2025 je za ukrepe in projekte za ohranjanje in varstvo biotske raznovrstnosti predvidenih 21 milijonov evrov.

Potrebo po povezovanju za večja vlaganja v ohranjanje biotske raznovrstnosti na ministrstvu za naravne vire in prostor skupaj s partnerji naslavljajo tudi s projekti, kot sta aktualna projekta Life integrirani projekt za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji in Life Krepitev zmogljivosti 2022.

Generalna skupščina ZN je 3. marec za svetovni dan prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst razglasila, ker je bila na ta dan leta 1973 podpisana konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami. Konvencija danes šteje 184 pogodbenic ter zagotavlja različne stopnje zaščite več kot 38.000 živalskim in rastlinskim vrstam, naslavlja nadzor in pregon kršiteljev ter boj proti organiziranemu kriminalu. Konvencija je v Slovenji začela veljati leta 2000.