Žan Mahnič policistom: Zakaj jih niste “čapnili” že prej?

Zakaj je tožilstvo zaradi pretirane uporabe sile na protestih oktobra 2021 preganjalo policiste, ne pa njihovih vodilnih, Aleša Hojsa in Žana Mahniča? In kaj vse se je takrat dogajalo v štabu policije?

LJUBLJANA > TV Slovenija je poročala, da je okrajno sodišče v Ljubljani obsodilo štiri policiste posebne enote Policijske uprave Ljubljana, ki so 5. oktobra 2021 sodelovali pri varovanju protestov, na katerih je policija središče prestolnice zalila z oblaki solzivca.

Kakšno pogojno kazen jim je sodišče izreklo na sojenju po skrajšanem postopku in za katero kaznivo dejanje, včeraj uradno še ni bilo znano. Na specializirano državno tožilstvo smo se obrnili tudi z vprašanjem, ali so v tej zadevi kadarkoli preganjali tedanje odgovorne na policiji. Na njihovo odgovornost za neupravičeno uporabo prisilnih sredstev in druge nepravilnosti namreč kaže poročilo o izrednem nadzoru nad delom policije pri varovanju protestov.

Prva sodba bo verjetno razveljavljena

Okrajno sodišče v Ljubljani je štirim policistom, ki so varovali protestne shode pod prejšnjo vlado, izreklo sodbo brez sojenja, zato je preuranjeno trditi, da jih je obsodilo, so poudarili na Specializiranem državnem tožilstvu. Vsaj dva se bosta na sodbo pritožila, zato bo prva sodba verjetno razveljavljena. Dva policista, ki sta člana Sindikata policistov Slovenije, se bosta na sodbo zagotovo pritožila, je potrdil predsednik sindikata policistov Adil Huselja. Policisti po mnenju sindikata “niso storili kaznivega dejanja nevestnega dela v službi”.

Brez odgovora ostaja tudi vprašanje, ali je tožilstvo preverjalo odgovornost takratnega ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa in državnega sekretarja za nacionalno varnost Žana Mahniča. Oba sta bila namreč v času shoda v glavnem štabu policije. Iz poročila je razvidno, da je Mahnič takrat verbalno napadel enega od uslužbencev policije, razjezilo pa ga je, da protestnikov “nismo čapnili prej”.

Nihče od poveljujočih v policiji se Mahniču takrat ni upal postaviti po robu. Avtorji poročila pa so izrazili celo “resen dvom v neodvisnost” odločitev, ki jih je uradno sprejemal tedanji vodja operativnega štaba pri PU Ljubljana Dejan Čulk.

Kaj vse se je torej v popoldanskih in večernih urah 5. oktobra 2021 dogajalo v štabu?

Kaj sta v štabu policije počela Hojs in Mahnič

Za varovanje shoda je bila zadolžena Policijska uprava Ljubljana. Le štiri dni pred tem je takratni generalni direktor policije Anton Olaj za njenega direktorja začasno imenoval Janeza Rupnika. Vodenje štaba na generalni policijski upravi je Olaj zaupal Danijelu Lorbku, direktorju uprave uniformirane policije. V nočni izmeni je to nalogo prevzel Tomaž Pečjak, nekdanji Olajev namestnik. Pozneje je veljal za desno roko Olajevega naslednika Boštjana Lindava.

Na dan shoda se je na Brdu pri Kranju začel Vrh EU-Zahodni Balkan. Zaradi varovanja obiskov visokih tujih predstavnikov in shoda je policija ustanovila tri operativne štabe. Enega v Ljubljani, enega v Kranju, njune aktivnosti pa je koordiniral tretji štab, ki je deloval v prostorih centra za varovanje in zaščito.

Tja sta v večernih urah prišla tudi Hojs in Mahnič. Prvi celo neposredno iz Budimpešte, od koder se je pripeljal z vladnim letalom falcon.

Kaj sta tam počela? Takrat so nam z ministrstva za notranje zadeve odgovorili, da je Hojs prišel na obisk, da je “policistom izrekel pohvalo za opravljeno delo”. Zanikali so, da bi se Hojs kakorkoli vpletal v operativno delo policije. S tem bi sicer huje kršil zakona o organiziranosti in delu v policiji, ki strogo prepoveduje vmešavanje ministrov v policijsko operativo.

Mahnič v štabu verbalno nad enega od policistov

Žan Mahnič je priznal, da je obiskal štab, na ostala naša vprašanja pa tedaj ni odgovoril. Na policiji so poudarili, da “v razgovorih ob obisku nihče ni podajal nobenih navodil”.

Toda pozneje objavljeno poročilo daje povsem drugačno sliko dogajanja. Kot je razvidno iz dokumenta, je Mahnič v štabu verbalno napadel enega od policistov, ker naj bi proti njemu spisal kazensko ovadbo. To očitno nikogar od visokih uslužbencev policije ni motilo, saj se policistu nihče ni postavil v bran. Poročilo navaja le, da je bilo to “za vse prisotne neprijetno”.

Toda sume, da je Mahnič pritiskal na vodstvo policije, naj proti protestnikom ukrepa z več represije, krepi prepis pogovora med Tomažem Pečjakom in Stanislavom Vrečarjem, tedanjim Olajevim namestnikom. Mahniča naj bi močno razjezilo, da protestnikov “nismo čapnili prej”, s čimer je jasno povedal, da je zahteval njihovo pridržanje. “Tlele je (Mahnič, op. a.) skakal, da kakšno smo 'mel preventivo,” je Pečjak razlagal Vrečarju. Ta se je glasno spraševal, ali to pomeni, da “jih doma zaklenemo al' kaj”.

“Saj smo bli tih', kaj se češ oglašat,” je Vrečarju potožil Pečjak in dejal, da je Mahniča nato miril kar Hojs.

Prihod v štab je bil le vrh ledene gore pritiskov

To dogajanje velja postaviti v širši kontekst takratnih pritiskov na policijo. Hojs je že od prvih izbruhov nezadovoljstva na ljubljanskih ulicah policijo javno spodbujal k ostrejšemu ukrepanju zoper protestnike. S tem, da je policija premalo odločna, je utemeljeval tudi kadrovske čistke v policiji.

Po protestih 29. septembra 2021, na katerih je množica za nekaj časa blokirala promet na ljubljanski obvoznici, je moral na zahtevo Janeza Janše s položaja oditi direktor Policijske uprave Ljubljana Boštjan Glavič. Shod, ki se je zgodil 5. oktobra 2021, je bil torej prvi preizkus nove ekipe na PU Ljubljana, ki ga je ta opravljala ob fizični prisotnosti dveh politikov.

Izredni nadzor je pozneje ugotovil serijo nepravilnosti pri takratnem varovanju protestov:

1. Neupravičeno uporabo vodnega curka s primesjo plinskih sredstev proti posameznikom, ki niso huje in množično kršili javnega reda. Policija ga je tako v več primerih uporabila proti posameznikih, ki se niso (več) nahajali v množici in niso huje kršili javnega reda, v enem primeru celo proti vidno bolnemu posamezniku, ki si je pri hoji pomagal z berglo. S tem so policisti neposredno kršili zakonodajo.

2. Policisti so vodni curek uporabili, ne da bi predhodno ukazali množici, naj preneha kršiti javni red in naj se mirno razide. To je nadzorna skupina ugotovila pri najmanj 22 primerih uporabe vodnega curka s plinom.

3. Kršenje odredb za uporabo plinskih sredstev. Policist je imel za to vsakič na voljo le eno minuto. Toda dejansko je po izdaji ukaza izstrelil kar 12 plinskih nabojev, poleg tega pa na kar štirih različnih lokacijah. Zelo verjetno je to storil po preteku zakonskih pogojev za uporabo.

Vse te ukrepe je policija izvedla, četudi je bila le v zelo redkih primerih tarča pirotehnike, kamenja, kock in drugih nevarnih predmetov. Iz komunikacije med policisti je razvidno, da so ti prejemali navodilo, naj protestnike razženejo z uporabo palic in vseh dovoljenih prisilnih sredstev.

---