
Neomejen dostop | že od 14,99€
Vasilka Sancin bo nova slovenska sodnica na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP), so na tajnem glasovanju odločili člani parlamentarne skupščine Sveta Evrope. To jim je predlagal odbor, ki je pred tem z vsemi tremi kandidati – še Alešem Galičem in Boštjanom Zalarjem –, ki jih je predložila Slovenija, opravil pogovor 13. januarja v Parizu. Dobila je 125 glasov podpore od 170 parlamentarcev, ki so oddali veljavne glasovnice. Za izvolitev je bila potrebna absolutna večina 86 oddanih glasov.
Njena protikandidata sta dobila precej manj podpore. Parlamentarna skupščina Sveta Evrope, ki ima sicer 306 članov, je Galiču namenila 40 glasov, Zalarju pa pet.
Sancinova delovanje ESČP že dobro pozna, saj je bila do zdaj – tako kot tudi druga dva slovenska kandidata – nadomestna sodnica ESČP, torej tista, ki nadomešča slovenskega nacionalnega sodnika na tem sodišču v primerih, ko ta zaradi različnih okoliščin ne more sodelovati na sojenjih. Tako je sodelovala tudi v primeru Igor Bavčar proti Sloveniji, v katerem je pritožnik zatrjeval, da mu je bila kratena pravica do nepristranskega sojenja zaradi televizijske izjave takratnega ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča iz leta 2016, da bo, če bo Bavčarjev primer pred koncem sojenja zastaral, »naredil vse, kar je mogoče, da bodo letele glave«.
»Predvsem čutim veliko odgovornost, ker vemo, da je v odsotnosti svetovnega sodišča za človekove pravice evropsko sodišče za človekove pravice tisto, ki pogosto postavlja standarde ne samo v Evropi, ampak se ti učinki prelivajo tudi na globalno raven,« je po izvolitvi za STA povedala Vasilka Sancin.
Vasilka Sancin, rojena 1979, je skoraj dve desetletji profesorica na ljubljanski pravni fakulteti, zdaj je tudi predstojnica katedre za mednarodno pravo. Prav tako je članica svetovalnega odbora sveta Združenih narodov za človekove pravice ter predstojnica Inštituta za mednarodno pravo in mednarodne odnose. Med letoma 2019 in 2022 je bila tudi članica in podpredsednica odbora Združenih narodov za človekove pravice, nato pa ji ni uspela ponovna izvolitev, kar je sama pripisala nekdanji vladi pod vodstvom Janeza Janše, ki je blokirala njeno pravočasno nominacijo.
Devetletni mandat bo nastopila maja, ko se bo ta iztekel sedanjemu sodniku in od lani tudi predsedniku na ESČP Marku Bošnjaku. Za novega pa ni mogel kandidirati, saj tega ne dovoljuje evropska konvencija o človekovih pravicah. Je pa med prijavljenimi za sodnika na Sodišču EU. Sodni svet ga je poleg ustavnega sodnika Mateja Accetta in sodnika na Splošnem sodišču EU Damjana Kukovca predlagal za najprimernejšega. Kako bo odločila politika, še ni jasno, saj se pogovori poslancev in predsednice republike Nataše Pirc Musar na to temo še niso začeli. Ni pa izključeno, da bo Nataša Pirc Musar v imenovanje državnemu zboru predlagala kar vse tri in jim popolnoma prepustila odločitev v tem postopku. Za izvolitev je potrebnih najmanj 46 poslanskih glasov, nato o primernosti kandidata odloča še tako imenovani Odbor 255.
ESČP je pristojno za obravnavo kršitev evropske konvencije o človekovih pravicah, za kar mora prejeti individualno ali meddržavno pritožbo.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji