
Pogosto slišim, da je naši križanec med jablano in hruško. Verjetno zaradi oblike plodu in samega drevesa. V resnici je azijska hruška. Tudi po okusu je hruška, le oblika plodu je morda res podobna jabolku. Dejstvo, da je hruška, je zelo pomembno zaradi opraševanja. Da dobimo plodove, se morajo cvetovi oprašiti. Najbolje je seveda imeti na domačem vrtu več (vsaj dve) različnih sort našija. A če jih nimamo, jih lahko oplodi tudi evropska hruška, ki mora le cveteti ob istem času. Da to odlično deluje, vam lahko potrdim iz lastne izkušnje. Na domačem vrtu imam le eno drevo našija in vsako leto je polno slastnih plodov. A na sosednjih vrtovih so številne hruške, različnih sort, ki poskrbijo za dobro oprašitev. Na voljo je nekaj različnih sort, ki pa se med seboj razlikujejo. Nekatere so bolj trde, druge bolj sočne in vodene. Slednja je tudi na mojem vrtu. Plodovi dozorijo avgusta, opisal bi jih lahko tako: sočni kot lubenica, a z okusom hruške.
Sadno drevje vedno posadimo na sončno in toplo lego. Ta naj bo tudi zavetrna. Skopljemo sadilno jamo, ki naj bo široka vsaj za tri velikosti lonca, v katerem smo sadiko kupili. V globino pa vsaj za 1,5 višine lonca. Na dno in v samo zemljo dodamo rudninsko gnojilo z veliko kalija in fosforja. Najboljša gnojila vsebujejo dušik s počasnim sproščanjem. Tako bo začetna rast enakomernejša. Kot omenjeno, naši sadimo v bližino drugega našija ali hrušk, da zagotovimo dobro oploditev. Ne pozabimo na mrežo proti voluharju in dober oporni kol za prvih nekaj let rasti.
Drevo našija je srednje velikosti, v višino zraste do štirih metrov in v širino do 2,5 metra, večinoma manj. S pravilno rezjo in oblikovanjem bo to vitko drevo zavzelo zelo malo prostora na domačem vrtu.
Naši bo najlažje vzgajati in oblikovati, če se odločimo le za eno deblo z enim vrhom. Lahko je samostojna rastlina ali pa jih vzgajamo več, v špalirni obliki. Samo drevo je precej preprosto oblikovati v vreteno. To pomeni, da imamo od vrha do določene višine posamezne veje. Te so razporejene enakomerno po deblu, da so lepo osvetljene. Posamezne veje so šibkejše rasti in jih večino ne vzgajamo po etažah. Ker se ne okrepijo na način, da bi postale debele, močne etažne veje. Zato je vretenasta oblika primernejša za to sadno vrsto.
Rez vedno začnemo pri vrhu. Tega redno, vsako sezono, znižamo, kar pomeni, da ga odvajamo na nižje rastoči, šibkejši poganjek. Ta seveda mora imeti navpično rast, da pravilno nadomesti vrh. A pazimo, da so poganjki (veje) okoli 40 do 50 cm nižje od novega vrha. Če imamo številne navpične poganjke v vrhu, jih izrežemo ali upognemo.
Ko uredimo vrh, nadaljujemo postopoma po drevesu navzdol. Močne navpične poganjke izrežemo ali upognemo. Vendar imejmo v mislih, da veje upogibamo šele, ko se vreme segreje in rastlina »pride v sok«. Takrat so prožne in upogljive. Za upogibanje vedno uporabimo sadjarsko elastično vrvico, da ne poškodujemo lubja. Pri rezi v zimskem času ne upogibamo vej, saj jih hitro zlomimo.
Več fotografij v galeriji zgoraj.
Ko opazujemo posamezne veje, moramo na njih najprej prepoznati rodne (cvetne) brste. Ti so lepi, okrogli in debeli na konicah posameznih poganjkov. Manjši in trikotni so vegetativni brsti, za vejice in listke. Tako pri rezi pazimo, da ne odrežemo preveč cvetov. V mislih imejmo nevarnost zmrzali, ki bo zredčila cvetove. Veje usmerjamo enakomerno okoli debla, tako da bodo vse dobro osončene. Moj naši je zelo rodna rastlina, posledica tega pa so številne veje, ki so upognjene navzdol. Teža plodov naredi svoje. Tako moram tudi z rezjo usmerjati veje v vodoravno lego.