Nemočni vijolični: Celje v Ljudskem vrtu ujelo polfinale pokalnega tekmovanja

Koper, Bravo, Celje in Olimpija ali Beltinci, to so polfinalisti nogometnega pokala. V njem so se v prvem prvoligaškem dvoboju v Lendavi najbolj mučili Šiškarji, ki so po strelih z bele točke (2:2, 1:1, 0:1, Poplatnik 46., 91.; Špoljarić 31., Lesjak 110.) napredovali med štiri najboljše, v drugem pa so v štajerskem derbiju državni prvaki izločili Mariborčane (1:0, Delaurier-Chaubet 83.). Polfinalni tekmi bosta 23. t. m., žreb parov pa bo v ponedeljek.

Minimalna zmaga Celjanov v Ljudskem vrtu je bila vse prej kot srečna, naključna ali presenetljiva. Glavnim selektorjem, voditeljem vijolične vizije pod Kalvarijo in slabim 6000 navijačem v Ljudskem vrtu je poraz razkril vrsto neprijetnih resnic, rane pa jim je dodatno zasolil trener Celja Albert Riera. »Če bi bil nogometaš Maribora, bi bil nezadovoljen, ker bi bil toliko časa brez žoge v nogah,« je zbodel Španec. Bolj, ko gre sezona h koncu, uresničuje svoje besede o tem, da je »sestavil pošast«, ki gre v vsako tekmo z neverjetno lakoto po zmagah.

»Igrali smo proti najboljšemu v državi,« je trener Mariborčanov Boštjan Cesar vijolične navijače soočil z realnostjo. Položaj na lestvici kaže malce drugačno resnico, toda prav veliko se Ljubljančan na začasnem delu v Mariboru ni zmotil. Celjani so glede na debeli zaostanek za zeleno-belimi brez možnosti za ubranitev naslova, in kljub njihovi igralni premoči, verjeli ali ne, še vedno dlje od preboja v Evropo kot »ponižani« Mariborčani. Pred domačimi navijači so bili vijolični tri četrt tekme stisnjeni v kot in povsem brezzobi.

Celjani so pod Kalvarijo dosegli le to, da so pred prvo četrtfinalno tekmo v konferenčni ligi naslednji četrtek v Celju proti Fiorentini in ligaškimi bitkami utrdili samozavest, in se »okronali« z nazivom prvega favorita za osvojitev pokalne lovorike.

Do konca sezone brez Tetteha?

Poraz se od poraza razlikuje, vedo povedati poraženi trenerji. Vedo tudi, da se prave vrednosti in sposobnosti prepoznajo v zmagah, kot sta bili v Celju in v Ljudskem vrtu proti Olimpiji. Cesar in nogometaši so bili proti Celjanom »goli«, nemočni in, kar ni nepomembno, brez pomoči najboljšega strelca Benjamina Tetteha. Če je Ganec zaradi poškodbe stegenske mišice res že zaključil sezono, bo Cesar kljub veliki točkovni prednosti pred tekmeci v precejšnji prvenstveni zagati. Bog ne daj, da bi se jim poškodoval še El Arabi Soudani, potem bi v zadnji prvenstveni četrtini, v kateri bodo Mariborčani kar tri od štirih derbijev igrali v gosteh, v Spodnji Šiški, Stožicah in Kopru, doma pa bodo gostili »najboljše«, do zadnje tekme trepetali o svoji evropski usodi.

Ni greh izgubiti proti tako uglašenimi in dovršenimi Celjani, je pa boleče videti Cesarjev »učinek dela« v pol leta, ki zgolj potrjuje besede realistov in kolegov, da mu manjka vajeništva in tudi samorefleksije. Mar je res mislil, da je trenerski genij? Za zdaj ni še izstopil iz svojega igralskega profila obrambnega hrusta.

Za mariborske, turške selektorje prihaja obdobje, ko bodo, če ne bo šlo vse po željah, po malem že razmišljali o tem, kako se umakniti iz nogometne avanture. Vanjo so šli preveč lahkomiselno in samozavestno ter s podcenjevanjem domačega znanja in lokalnih posebnosti.