Na ogled hiša odličnega slovenskega košarkarja

Arhitekturni festival Odprte hiše Slovenije (OHS) bo letos že 16. leto odprl vrata kakovostne slovenske arhitekture po vsej državi. Dogodek bo potekal od 11. do 13. aprila, najširša javnost pa si bo lahko brezplačno in pod vodstvom strokovnjakov ogledala več kot 70 arhitekturnih projektov. Na oglede se je treba prijaviti, prijave pa bodo sprejemali od 2. aprila. 

"Cilj festivala OHS je odgovorno ravnanje s prostorom. Skozi osebno izkušnjo želi vsakomur približati vrednote kakovostne arhitekture in spodbuditi aktivno vključevanje v dialog o grajenem prostoru. Izpostavlja primere dobrih praks, ki ponujajo rešitve za družbene, ekonomske in okoljske izzive, s katerimi se soočamo," sporočajo organizatorji festivala. 
 
Osrednja tema letošnjega arhitekturnega festivala je Dediščina za prihodnost. Vabi k raziskovanju stavb in prostorov ter njihovih zanimivih zgodb. Izpostavlja tudi ključno vprašanje, katere prakse današnjega časa bodo postale dediščina jutrišnjega dne. Prostori in arhitektura, ki jih ustvarjamo danes, bodo oblikovali razumevanje zgodovine in identitete prihodnjih generacij. S spodbujanjem dialoga in kritičnega razmišljanja med obiskovalci festivala in avtorji predstavljenih projektov želi letošnji festival OHS poglobiti razumevanje vloge arhitekture pri oblikovanju skupne prihodnosti.

Obiskovalci bodo lahko vstopili v zasebna stanovanja, enodružinske hiše, izobraževalne in kulturne ustanove ter poslovne in turistične objekte. Na Dvoru pri Žužemberku si boste lahko ogledali Prenovo Auerspergove železarne, v katero so umestili Interpretacijsko – informacijski center območja Natura 2000. Vrata odpira Center starejših KO-RA v Ravnah na Koroškem. Na Gorenjskem si boste lahko ogledali  Alpski hiši in Vhodni objekt v Sotesko Vintgar. Udeležili se boste lahko tudi ogleda gradbišča Centra Rotovž v Mariboru, organizirajo pa tudi voden ogled po Pokopališču Ankaran. Na arhitekturna vodenja vabijo tudi v Celje, kjer si boste lahko pod vodstvom arhitektov ogledali prenovljeno Fotohišo Pelikan in se sprehodili po Grajskih poteh.

V nadaljevanju izpostavljamo nekaj zasebnih stanovanj in hiš, ki si jih bodo obiskovalci festivala lahko ogledali.

Rezidenca Lakovič

Studio Kreitmayer

Barbara Kreitmayer

Objekt je oblikovno in energijsko učinkovito optimizirana enodružinska hiša, kombinacija klasične AB-gradnje in sodobne lesene montažne gradnje. Tlorisno ima nepravilno obliko U, umeščeno proti ulici dostopa in sosedom tako, da stranski deli v večji meri zapirajo glavnino bivalnega prostora, ki je usmerjen na oblikovani vrt v pritličju ter bližnji zeleni grič v nadstropju.

Barbara Kreitmayer

Hiša ponuja termalno ugodje v vseh letnih časih. Talno ogrevanje in stropno hlajenje sta zasnovana s sistemom rekuperacije prek toplotne črpalke zemlja-voda in zemeljskega vertikalnega kolektorja s sistemom upravljanja na daljavo.

Hiša na gori

Bauta

Bauta

Družinska hiša na manjši kmetiji in pokrajina zlijeta ena v drugo. Deloma je atrijska z manjšim bivalnim delom v mansardi. Zgrajena je iz naravnih materialov z osnovno leseno skeletno konstrukcijo.

Bauta

Zunaj jo zaznamuje pokrita veranda z jedilnim delom in ločeno, pokrito wellness teraso. Streha ima previse na delih, ki zagotavljajo senčenje brez žaluzij, na preostalih delih pa je vgrajena pločevinasta prezračevana fasada. Posebnosti v notranjosti so odprti volumni, ločen otroški del ter soba s tehniko v nadstropju.

Arch Lab

Nina Granda, Matevž Granda

Jana Jocif

Arch Lab je nastal kot laboratorij arhitekturne prenove. Cilj je bil preizkusiti čim bolj neinvazivne metode prenove. Projekt spoštuje zgodovinski kontekst in združuje sodobne oblikovalske pristope z obstoječo arhitekturo.

Jana Jocif

Stara kamnita hiša je v novejši zgodovini doživela številne stihijske posege, ki pa so bili s prenovo odstranjeni. Odkrita je bila osnovna substanca objekta. Kamniti zidovi in lesene konsrtukcije ustvarjajo preplet starega z novim.
Arch Lab – Odprte hiše Slovenije

Hiša za polovični čas, za celo družino

Biro Gašperič

arhiv biroja

Majhna parcela, umeščena med obstoječe stavbe na razgibani slovenski obali, je prinesla številne izzive in priložnosti. Ključna kakovost lokacije je izjemna odprtost proti morju, ki je postala osrednje vodilo arhitekturne zasnove. Ker je objekt sezonsko bivališče družine in prostor za občasno gostovanje prijateljev ter poslovnih partnerjev, je bila zasnova prilagojena specifičnim potrebam uporabnikov. Namesto klasične dvonadstropne hiše arhitekturna rešitev temelji na dveh ločenih volumnih – hiši in paviljonu. Hiša je lahka, transparentna struktura z velikimi panoramskimi vrati, ki omogočajo neoviran stik z zunanjim prostorom in ustvarjajo občutek bivanja na odprtem. 

arhiv biroja

Osrednji zunanji prostor med obema volumnoma je oblikovan kot tipičen istrski trg, ki združuje senco drevesa, kamnito klop in tlakovanje iz lokalnega kamna, nad katerim se razpenja platneno jadro. Na severni strani se lesena terasa z bazenom odpira proti morju in oblikuje prehod med arhitekturo in naravo. 

Hiša C

Darja Valič

Darja Valič

Družinska hiša na lepi legi na koncu naselja, ob gozdu. Mansardni prostori so hkrati tudi prostori pritličja in glavnega vhoda, tu so spalnica staršev in dnevno bivalni prostori. Prostori pod mansardo so deloma vkopani ter odprti na zahodno stran, ki gleda na gozd. Zasnovani so tako, da je meja med zunanjostjo in notranjostjo brisana.

Darja Valič

Enovita streha nadkriva tako notranjost kot zunanje bivalne prostore. Okna so umeščena tako, da se svetloba sprehaja po prostorih vse ure dneva, zenitalna okna prinašajo vtis, da smo med drevesnimi krošnjami. Elementi arhitekture in opreme omogočajo različne rabe – stopnice so namenjene posedanju, hrambi knjig v ograji, ograja služi kot odlagalna polica za kavčem, ležalna mreža nad stopnicami je bralni kotiček.

Alpski hiši

Dekleva Gregorič arhitekti

Ana Skobe

Sodobni alpski hiši, ki subtilno prepletata tradicijo in inovativnost ter naravo in arhitekturo, razvijata nov model bivanja na strmem terenu. Spodnja, polvkopana betonska etaža ustvarja trden temeljni podstavek, medtem ko zgornji leseni volumen s svojo konstrukcijo in vidnimi bukovimi mozniki poudarja ekološko zavezanost, panoramsko okno pa vključi naravo kot najizrazitejši element interiera.

Ana Skobe

Dvignjena lesena bočna terasa služi kot vhodni predprostor, razgledni pomol in zunanji bivalni prostor, medtem ko lebdeča lesena streha s klanimi skodlami zaokroža celostno zasnovo in oblikuje meditativen ‘šotor’. S premišljeno umestitvijo v strm teren, materialnostjo in barvno paleto se hiši stapljata z zaledjem mešanega alpskega gozda, hkrati pa zaključujeta obstoječe naselje počitniških hiš.

Piccolo

Nina Granda, Matevž Granda

Ana Skobe

Hišo na glavnem trgu mediteranskega mesteca zaznamuje ozek in podolgovat tloris minimalne površine in značilna zelena barva. Glavni izziv prenove je bil, kako na minimalni površini zagotoviti bivalno udobje. Prenova je potekala po principu ponovne uporabe.

Ana Skobe

Skoraj vsi materiali, ki so nastali z rušenjem, so bili ponovno uporabljeni. Na zidovih so ohranjeni zgodovinski sloji ometov, ki so kot okna v preteklost. Poslikave nimajo historičnega pomena, ustvarjajo pa zanimiv in značilen likovni element. Zelena barva fasade pa je postala rdeča nit prenove.

MP31

RED Breda Strdin

Rene Gomolj

Stare stavbe nosijo svoje zanimive zgodbe – prav to daje navdih, da jih ohranimo pri življenju. Oblikovalka jih je želela osvežiti s sodobnostjo.

Rene Gomolj

Stanovanje ohranja meščanski pridih z visokimi stropi in parketom v ribji kosti, hkrati pa ga dopolnjujejo sodobne linije, naravni materiali in premišljena barvna paleta. Kuhinja, jedilnica in dnevni prostor tvorijo harmonično celoto sodobnega, a zgodovinsko spoštljivega bivalnega okolja.